Jedro

Glede na določbo drugega odstavka 37. b člena ZLS sama zaposlitev pritožnika pri koncesionarju Občine Šentjernej ni nezdružljiva s funkcijo člana občinskega sveta. Katero funkcijo konkretno opravlja pri koncesionarju pritožnik in na podlagi katerega zakona je ta funkcija nezdružljiva s funkcijo člana v občinskem svetu, pa iz izpodbijanega sklepa ne izhaja.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep Občinskega sveta Občine Šentjernej št. 9000-8/2018-3 z dne 21. 12. 2018 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Toženka z izpodbijanim sklepom ni potrdila mandata A.A. (1. točka izreka). Hkrati je odločila, da posebni stroški postopka niso nastali (2. točka izreka). V obrazložitvi navaja, da je 18. 12. 2018 potekala konstitutivna seja novoizvoljenih članic in članov Občinskega sveta Občine Šentjernej ter da sta na ta dan prispeli dve pritožbi na kandidaturo novoizvoljenega člana Občinskega sveta Občine Šentjernej A.A., ki so jo vložili kandidati in predstavniki list kandidatov. Navaja, da je v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi (ZLS) imenovala komisijo za potrditev mandatov članov občinskega sveta in za ugotovitev izida volitev za župana. V skladu z 10. členom Poslovnika Občinskega sveta Občine Šentjernej (Poslovnik) je komisija obravnavala dve pritožbi, ki sta spornost mandata A.A. izkazovali na temelju nasprotja oziroma kolizije interesov med Občino Šentjernej in A.A. kot novoizvoljenim članom občinskega sveta, saj naj bi bil zaposlen pri koncesionarju Občine Šentjernej in prejemal plačila iz sredstev, ki se neposredno financirajo iz proračuna Občine Šentjernej in s katerim je Občina Šentjernej v sporu zaradi odkupa koncesije. Predsedujoči je nato podal besedo A.A., ki je na konstitutivni seji vsem prisotnim na prebrani pritožbi in na v njima navedene očitke podal svoje mnenje. Toženka je o pritožbah odločila ob potrditvi mandatov članov občinskega sveta, in sicer je z enim sklepom potrdila mandat vsem svetnikom, o spornem mandatu A.A. (pritožnika v tem volilnem sporu) pa je odločila posebej. Mandata mu ni potrdila. Pritožbama je bilo ugodeno.

2. Pritožnik se z izpodbijanim sklepom ne strinja in v pritožbi med drugim navaja, da je bil na rednih lokalnih volitvah izvoljen za člana Občinskega sveta Občine Šentjernej ter da pritožbi nista bili vloženi skladno s pravili 100. člena Zakona o lokalnih volitvah (ZLV), torej do začetka prve seje občinskega sveta, temveč sta bili vloženi kar na sami konstitutivni seji 18. 12. 2018, in sicer pod 5. točko dnevnega reda. Poudarja, da je izpodbijani sklep arbitraren in da se ga ne da preizkusiti. Meni, da bi morala toženka prvenstveno pritožbi zavreči, saj pritožniki niso izkazali pravnega interesa za vložitev takšne pritožbe, temveč so izkazovali zgolj politični interes. Poudarja tudi, da niti iz izpodbijanega sklepa niti iz pritožb ne izhaja, da bi bile pri izvedbi postopka volitev in ugotavljanju izida volitev na območju Občine Šentjernej ugotovljene kakršnekoli nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na podelitev njegovega mandata. Ocenjuje, da takšna zavrnitev potrditve njegovega mandata pomeni zavrnitev uradno ugotovljenega volilnega izida. Meni, da mu je bilo z izpodbijanim sklepom poseženo v pasivno volilno pravico v smislu 44. člena Ustave RS. Izpostavlja pa tudi, da v njegovem primeru po zakonu ne gre za morebitno nezdružljivost funkcij. Zaposlen je namreč kot operater, vzdrževalec na čistilni napravi in kanalizacijskem sistemu Šentjernej. Njegov delodajalec je ... podjetje d.o.o., Kranjska gora. Torej gre za pravno osebo zasebnega prava, ki ji je Občina Šentjernej s koncesijsko pogodbo zaupala izvajanje nalog v smislu izvajanja posameznih javnih pooblastil, ki jih ima občina po samem ZLS s področja komunalnih storitev. Sodišču predlaga, da po izvedbi dokazov (poleg listinskih dokazov predlaga svoje zaslišanje in zaslišanje prič) njegovi pritožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in o zadevi samo odloči, kot to določa 66. člen Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), tako da pritožniku z dnem pravnomočnosti sodbe potrdi mandat za člana Občinskega sveta Občine Šentjernej, toženki pa naloži povrnitev njegovih stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Toženka odgovora na pritožbo ni podala, je pa predložila volilni spis zadeve.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Iz volilnega spisa zadeve izhaja, da je Občinska volilna komisija Občine Šentjernej dne 19. 11. 2018 izdala potrdilo št. 041-2/2018-82 o izvolitvi A.A. (pritožnika v tem volilnem sporu) za člana Občinskega sveta Občine Šentjernej. Hkrati je iz volilnega spisa razvidno, da so zoper potrditev mandata A.A. 18. 12. 2018 vložili pritožbo B.B., C.C., D.D. in JE.E., drugo pritožbo z enakim datumom in vsebino pa Lista skupaj za prihodnost, predstavnik F.F.; Lista mladi za aktivni Šentjernej, predstavnica Lucija G.G.; Lista za šentjernejsko dolino, predstavnik H.H. ter SDS OO Šentjernej, predstavnik I.I.. Da so predmetni pritožbi vložili kandidati za občinske svetnike in predstavniki list kandidatov, med strankama niti ni sporno, saj pritožnik v tem volilnem sporu ne oporeka takšni navedbi toženke v izpodbijanem sklepu.

6. Skladno s 100. členom ZLV ima zoper odločitev občinske volilne komisije, ki lahko vpliva na potrditev mandatov, vsak kandidat in predstavnik kandidature oziroma liste kandidatov pravico vložiti pritožbo na občinski svet, ki odloči o pritožbi ob potrditvi mandatov članov občinskega sveta.

7. Ob upoštevanju citirane določbe ZLV in glede na navedeno v točki 5 obrazložitve te sodbe, so predmetni pritožbi vložile upravičene osebe. Zato je bilo treba ta pritožbeni ugovor zavrniti.

8. Določba 100. člena ZLV pa določa tudi, da se pritožbo lahko vloži do začetka prve seje občinskega sveta. Sodišče ugotavlja, da iz volilnega spisa ni razvidno, kdaj časovno 18. 12. 2018 sta bili pritožbi vloženi, pritožnik pa v obravnavani pritožbi navaja, da sta bili šele tekom konstitutivne seje občinskega sveta dne 18. 12. 2018, torej prepozno. Glede na podatke volilnega spisa in izpodbijanega sklepa sodišče tega pritožbenega ugovora ni moglo preizkusiti.

9. Prav tako sodišče ni moglo preizkusiti pritožbenega ugovora, ki se nanaša na vprašanje nezdružljivosti funkcije člana občinskega sveta z zaposlitvijo pritožnika. S tem v zvezi toženka v izpodbijanem sklepu zgolj povzema navedbe iz obeh pritožb, ne povzema pa navedb pritožnika s tem v zvezi, niti ne podaja nobenih zaključkov in pravne podlage, ki bi narekovala sprejeto odločitev.

10. Skladno z drugim odstavkom 37. b člena ZLS namreč funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.

11. Iz izpodbijanega sklepa tako ni razvidno, katera funkcija pritožnika je nezdružljiva s funkcijo člana občinskega sveta in kateri zakon tako določa. Le pod navedenimi pogoji namreč funkcija člana občinskega sveta z drugo funkcijo ne bi bila združljiva. Ker navedeno, kar je bistveno za odločitev v zadevi, iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, le-tega ni mogoče preizkusiti. Toženka je v izpodbijanem sklepu povzela zgolj navedbe v obeh pritožbah s tem v zvezi, in sicer da naj bi bil pritožnik zaposlen pri koncesionarju Občine Šentjernej in prejemal plačila iz sredstev, ki se neposredno financirajo iz proračuna Občine Šentjernej, s katerim je Občina Šentjernej v sporu zaradi odkupa koncesije. Glede na citirano določbo drugega odstavka 37. b člena ZLS pa sama zaposlitev pritožnika pri koncesionarju Občine Šentjernej ni nezdružljiva s funkcijo člana občinskega sveta. Katero funkcijo konkretno opravlja pri koncesionarju pritožnik in na podlagi katerega zakona je ta funkcija nezdružljiva s funkcijo člana v občinskem svetu, pa iz izpodbijanega sklepa ne izhaja.

12. Po vsem povedanem je podana absolutna bistvena kršitev pravil postopka v skladu z določbo 7. točke drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), skladno s katero se za bistveno kršitev pravil upravnega postopka v vsakem primeru šteje, če se odločbe ne da preizkusiti.

13. Zato je sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 ter zadevo vrnilo istemu organu v ponovni postopek (tretji odstavek te določbe), v katerem bo morala toženka ugotovljene nepravilnosti odpraviti in o zadevi ponovno odločiti.

14. Sodišče je v zadevi odločilo na nejavni seji na podlagi 1. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1. Ugotovilo je namreč, da je že na podlagi pritožbe, izpodbijanega akta in spisa zadeve očitno, da je treba pritožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom. Zaradi absolutne bistvene kršitve pravil postopka tako tudi niso podani pogoji za zaslišanje pritožnika in predlaganih prič, pa tudi ne za meritorno odločanje sodišča v tej zadevi.

15. Kadar sodišče (pri)tožbi ugodi in odpravi izpodbijani akt, je (pri)tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Ker je bila zadeva rešena na seji, pritožnika pa je v postopku zastopala odvetnica, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), povečani za 22 % DDV, pooblaščenka je namreč navedla, da je zavezanka za plačilo DDV. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo.