5. 11. 2002

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. A. iz Ž. na seji senata dne 15. oktobra 2002 v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 398/2000 z dne 19. 4. 2001 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 277/2000 z dne 23. 2. 2000 ter sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani št. II P 223/97 z dne 17. 12. 1999 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pritožnik je s tožbo zahteval, naj sodišče toženko obsodi, naj mu mesečno plačuje najemnino ali uporabnino za četrtino stanovanja, polovico garaže in polovico avtomobila. Sodišče je prekinilo postopek, ker se je odločilo, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja pritožnikove pravice do dedovanja po zapustniku, v čigar zapuščino spadajo naštete stvari. Pritožbo zoper sklep o prekinitvi postopka je višje sodišče zavrnilo in je potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Zoper sklep sodišča druge stopnje je državno tožilstvo vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti, Vrhovno sodišče pa jo je z izpodbijanim sklepom zavrnilo. V ustavni pritožbi pritožnik navaja, da je odločitev Vrhovnega sodišča neživljenjska in da gre za zavlačevanje postopka. Smiselno zatrjuje kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja po 23. členu Ustave. Navaja, da bo zaradi prekinitve in s tem zavlačevanja postopka, ob okoliščini, da je toženka že stara, sredstev za poravnavo obveznosti zmanjkalo.

Navaja, da si toženka protipravno prisvaja vsa sredstva zapustnika, med drugim naj bi tudi oddajala stanovanje, katerega četrtina naj bi pripadala pritožniku kot sodediču. Meni, da sodišče omogoča zlorabe toženke in da je s tem kršena pravica do poštenega sojenja po 22. členu Ustave. Ravnanje sodišča naj bi nasprotovalo tendencam implementacije evropske zakonodaje.

B.

V skladu z drugo alinejo drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče ustavne pritožbe ne sprejme v obravnavo, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja in če kršitev človekove pravice ali temeljne svoboščine ni imela pomembnejših posledic za pritožnika. V obravnavani zadevi gre za tak primer, saj sta izpolnjena oba navedena pogoja.

Odločitev sodišč (tudi če bi z njo bile kršene človekove pravice - glede tega se Ustavnemu sodišču ni treba opredeljevati) ne more povzročiti pomembnejših posledic za pritožnika. Gre le za procesno odločitev o prekinitvi postopka oziroma s tem povezano odločitev, da sodišče v pravdnem postopku ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja, pač pa bo počakalo, da bo o tem pravnomočno odločeno v zapuščinskem postopku. Okoliščina, da je toženka, kot navaja pritožnik, stara, še ne utemeljuje sklepa, da bi zaradi prekinitve in s tem daljšega trajanja postopka, poplačilo morebitnih obveznosti lahko bilo ogroženo. Sicer pa je nevarnost, da bi toženka s spornim stanovanjem, ki je predmet dedovanja, oziroma z najemnino, ki jo v zvezi s tem stanovanjem prejema, razpolagala in s tem onemogočila učinkovito uresničitev pravic, ki naj bi šle tožniku, mogoče odvrniti že z ustreznimi instituti v okviru zapuščinskega postopka. Drugih posebnih okoliščin, ki bi utemeljevale sklep, da lahko zaradi prekinitve pravdnega postopka, dokler ne bo pravnomočno zaključen zapuščinski postopek, pritožnik ne izkaže. Izpodbijani sklep o prekinitvi postopka za pritožnika zato ne more imeti takšnega pomena, da bi to upravičevalo presojo pred Ustavnim sodiščem kot najvišjim organom sodne oblasti za varstvo ustavnosti in človekovih pravic ter temeljnih svoboščin.

Prav tako od odločitve Ustavnega sodišča v obravnavanem primeru ne bi bilo pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Treba je upoštevati, da od Ustavnega sodišča glede na to, da je njegova pristojnost v postopku ustavne pritožbe omejena na presojo kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin (50. člen ZUstS), ni mogoče pričakovati rešitve vseh pomembnih pravnih vprašanj (npr. vprašanj interpretacije zakonskih določb glede prekinitve postopka v zvezi z reševanjem predhodnih vprašanj), pač pa le pravnih vprašanj ustavnopravnega pomena.

Takšnih vprašanj pa v obravnavani zadevi ni.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger