Jedro

Odobritev pogodbe, sklenjene v imenu drugega, brez njegovega pooblastila, je mogoča tudi s konkludentnimi dejanji.

Izrek

Pritožba se zavrne in sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

: Z izpodbijano sodbo je vzdržan v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Novem mestu opr. št. 0369 I 1645/2007 z dne 6.12.2007, s katerim je toženi stranki naložena v plačilo glavnica 1.342,58 € ter izvršilni stroški v višini 61,76 €, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Toženi stranki so naloženi v plačilo pravdni stroški tožeče stranke v višini 611,09 €.

Pritožuje se tožena stranka. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava in predlaga razveljavitev sodbe. Trdi, da nekaterih zatrjevanih dejstev sodišče prve stopnje ni ugotavljalo. Poudarja, da je pogodbo s tožečo stranko podpisal njen mož, zaradi česar naročniško razmerje med tožečo in toženo stranko ni obstajalo in zahtevek nima pravne podlage. Mož ni imel pooblastila za sklenitev pogodbe, niti ni toženka te pogodbe odobrila, zato toženke pogodba ne zavezuje. Tožeča stranka je vedela, da se sklepa pogodba po pooblaščencu, pa kljub temu toženke ni pozvala k odobritvi pogodbe. Trdi, da je za naročniško razmerje izvedela šele po prejemu zahtevka od sodišča. Računov ni prejela, ker je bila dopoldne v službi, mož, ki je dejavnost samostojnega podjetnika opravljal doma, pa ji je račune in probleme s poslovanjem prikrival. Če bi stroški nastali zaradi potreb družine in bi bili računi za opravljene storitve poslani z osebno vročitvijo, sodna izterjava ne bi bila potrebna. Z zaslišanjem prič bi se potrdile finančne težave moža in dejstvo, da je te težave pred toženko skrival. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Predlaga zavrnitev pritožbe in zahteva plačilo stroškov pritožbenega postopka. Meni, da toženka ni uspela dokazati, da stroški telekomunikacijskih storitev niso nastali zaradi potreb družine. Tudi toženka je uporabljala telefon, s tem pa se je strinjala, da priključek obstoji. Pritrjuje dokazni oceni prvostopenjskega sodišča in kot nemogoče označuje, da toženka ne bi vedela za obstoj naročniškega priključka in da ga ne bi uporabljala.

Pritožba ni utemeljena.

Izpodbijana sodba je bila izdana v sporu majhne vrednosti in se zato lahko izpodbija zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. čl. ZPP in zmotne uporabe materialnega prava ( 1. odstavek 458. čl. ZPP). Tako je bila pritožnica s pravnim poukom tudi poučena. Pravilnost ugotovitve dejanskega stanja zaradi omejenosti pritožbenih razlogov ne more biti predmet presoje v pritožbenem postopku. Ugotovljena dejstva, ki so osnova za uporabo materialnega prava, so zato danost, ki je v pritožbenem postopku ni mogoče spreminjati.

Ugotovljeno dejansko stanje - da sta toženka in mož imela skupno bivališče; da je mož na tem naslovu opravljal tudi dejavnost kot samostojni podjetnik; da je pogodbo o naročniškem razmerju za toženko podpisal njen, sedaj že pokojni mož; da je toženka sporne račune videla in se seznanila z njihovo vsebino; da je bil sporen telefonski priključek uporabljan tudi za zasebno rabo; da je toženka za obstoječe naročniško razmerje, ki je bilo sklenjeno v trajanju zakonske zveze, vedela, pa od pogodbe ni odstopila; - opravičuje uporabo 1. odstavka 73. čl. Obligacijskega zakonika. Tožena je učinke moževih dejanj sprejela, se z njimi strinjala. Ker pogodbe ni preklicala ali ji kako drugače oporekala, je sprejemljiv zaključek, da je s konkludentnimi dejanji izrazila svojo poslovno voljo o odobritvi pogodbe.

Ker niti dovoljeni pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 353. čl. Zakona o pravdnem postopku pritožba zavrnjena. Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, odgovor na pritožbo pa ni pripomogel k razjasnitvi zadeve, je odločeno, da vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. čl. v zvezi s 1. odstavkom 154. in 1. odstavkom 155. čl. ZPP).

Sodnica posameznica odloča na osnovi 5. odstavka 458. čl. ZPP.