Jedro

Predlagateljici utemeljeno grajata stališče prvega sodišča, da med udeleženci obstaja spor o velikosti njihovih deležev na predmetu delitve, saj nihče od udeležencev postopka ne trdi, da bi bil njegov solastniški delež drugačen od tistega, ki izhaja iz podatkov zemljiške knjige.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v II. točki izreka razveljavi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep sodišča na naroku 11. 7. 2017 o pogojnem zaključku (I. točka izreka). Sklenilo je še, da se nepravdni postopek prekine do pravnomočno končanega postopka v zemljiškoknjižni zadevi Dn. št. 41705/2017 (II. točka izreka).

2. Zoper odločitev prvega sodišča v II. točki izpodbijanega sklepa se pritožujeta predlagateljici, ki uveljavljata vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlagata, da pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijani sklep. Navajata, da so izpolnjeni vsi pogoji za nadaljevanje in zaključek nepravdnega postopka. Pridobljeno je bilo izvedensko mnenje, iz katerega izhaja, da fizična delitev solastne nepremičnine ni mogoča. Napačen je zaključek prvega sodišča, da je med udeleženci spor o deležih. Nasprotni udeleženec ni nikoli prerekal, da bi bili deleži sporni. Jasno je povedal, da ni sporen niti predmet delitve. Vloženi predlog za vknjižbo lastninske pravice na podlagi darilne pogodbe z dne 22. 10. 2015 ne pomeni, da je sporna velikost deležev. Predmet zemljiškoknjižnega postopka je le izvedba pravnega posla, s čimer bo prenehalo lastništvo M. W. in se bo solastniški delež A. W. povečal. Razpolaganje M. W. z njenim solastniškim deležem ne vpliva na potek nepravdnega postopka, saj bo delež nasprotnega udeleženca ostal nespremenjen. Sodišče mora odločiti le o načinu razdelitve solastnine, sam postopek prodaje pa bo potekal v drugem postopku. Glede na izvedensko mnenje izvedenca gradbene stroke je jasno, da sporne nepremičnine ni mogoče razdružiti drugače kot s civilno delitvijo.

3. Nasprotni udeleženec ni odgovoril na vročeno pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Predlagateljici utemeljeno grajata stališče prvega sodišča, da med udeleženci obstaja spor o velikosti njihovih deležev na predmetu delitve. Nihče od udeležencev postopka ne trdi, da bi bil njegov solastniški delež drugačen od tistega, ki izhaja iz podatkov zemljiške knjige. Okoliščina, da je druga predlagateljica med postopkom razpolagala s svojim solastniškim deležem na nepremičnini in ga z darilno pogodbo podarila prvi predlagateljici, ne ovira prvega sodišča, da odloči o predlogu za delitev solastnine. Enako velja glede predlaganega zemljiškoknjižnega vpisa na podlagi te darilne pogodbe, o katerem še ni bilo pravnomočno odločeno. To velja toliko bolj, ker predlagateljici ne predlagata fizične delitve, ampak civilno delitev, njuno trditev, da fizična delitev nepremičnine v naravi ni mogoča, pa podpira v postopku pridobljeno mnenje sodnega izvedenca gradbene stroke, ki je pojasnil, da fizična delitev ni možna že zaradi premajhnega solastniškega deleža nasprotnega udeleženca. Za fizično delitev, za kar se zavzema nasprotni udeleženec, bi bila potrebna izvedba obsežnih vlaganj, s čimer pa predlagateljici ne soglašata. Za prekinitev postopka do pravnomočno končanega zemljiškoknjižnega postopka, ki teče zaradi vknjižbe na podlagi omenjene darilne pogodbe, zato ni bilo razlogov.

6. Tudi pravdni postopek, ki ga je sprožil nasprotni udeleženec (zaradi ugotovitve ničnosti omenjene darilne pogodbe) glede na doslej povedano v ničemer ne vpliva na postopek delitve solastne nepremičnine, saj ostaja solastniški delež nasprotnega udeleženca nespremenjen ne glede na izid te pravde.

7. Pritožbeno sodišče je zato ugodilo pritožbi ter razveljavilo sklep prvega sodišča v izpodbijanem delu (3. točka 365. člena ZPP). Odločitev o stroških pritožbenega postopka je bila pridržana za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP).