Jedro

Zmotno je navajanje, da bi moralo dati zapuščinsko sodišče pritožnici (Republiki Slovenije) možnost sodelovanja v zapuščinskem postopku še pred izdajo izpodbijanega sklepa. Takšne dolžnosti zapuščinsko sodišče nima. Ko je v postopku ugotovilo, da dedičev ni, je v skladu z zakonom zapuščino pravilno razglasilo za lastnino Republike Slovenije.

Navedba predmetov dedovanja (zapuščine) v izreku sklepa o dedovanju je le deklaratorne (ugotovitvene) narave. Zato popolnoma zadošča, da so denarna sredstva, ki so predmet zapuščine, opredeljena s celostnim zapisom bančnega računa, na katerem se nahajajo.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

T. A. nosi sama svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Zapuščinsko sodišče je s sklepom z dne 13.12.2012: - ugotovilo, da v zapuščino po pokojnem J. A. sodijo sredstva na klasičnem računu (pri N., št. ), vrednostni papirji (to je 131 rednih delnic izdajatelja A. (ATGP), ISIN šifra: ) in motorno vozilo Opel Astra 1.6 I, identifikacijska številka: x, št. prometnega dovoljenja: P (točka I izreka), - odločilo, da celotno zapustnikovo premoženje postane lastnina Republike Slovenije in se izroči organu, pristojnemu za gospodarjenje s posamezno vrsto premoženja (točka II izreka).

Zoper omenjeni sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila Republika Slovenija, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje. V pritožbi uvodoma navaja, kaj naj bi zapuščinsko sodišče v okviru izpodbijanega sklepa ugotovilo oziroma odločilo, prav tako, kaj naj bi izhajalo iz obrazložitve sklepa. Ker je bilo prvo pisanje, ki ga je prejela od zapuščinskega sodišča, prav izpodbijani sklep, ji tako ni bila dana možnost, da sodeluje kot udeleženka v predmetnem postopku, zaradi česar uveljavlja pritožbeni razlog iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (sklicuje se tudi na 19. člen ZNP). Navaja tudi, da v prvi alineji I. točke izreka izpodbijanega sklepa ni naveden točen znesek, ki se nahaja na računu zapustnika, zaradi česar naj bi bila podana kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Navedba točnega zneska sredstev na računu zapustnika naj bi bila potrebna za pravilno in popolno ugotovitev obsega zapuščine, zaradi česar je bilo ob izostanku le-tega zmotno uporabljeno tudi materialno pravo.

Na pritožbo je odgovorila le zapustnikova hčerka T. A., ki pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno navajanje, češ da bi moralo dati zapuščinsko sodišče pritožnici možnost sodelovanja v zapuščinskem postopku še pred izdajo izpodbijanega sklepa, je zmotno. Takšne dolžnosti zapuščinsko sodišče nima. Ko je v postopku ugotovilo, da dedičev ni, je v skladu z zakonom (9. člen oziroma drugi odstavek 130. člena Zakona o dedovanju(1)) zapuščino pravilno razglasilo za lastnino Republike Slovenije. Pritožnica tudi sicer ne zna pojasniti, kako bi lahko njeno morebitno (predhodno) sodelovanje v predmetnem zapuščinskem postopku kakorkoli vplivalo na morebitne drugačne ugotovitve oziroma odločitev zapuščinskega sodišča, kot so te razvidne iz izpodbijanega sklepa (oziroma zakaj naj bi bila vsebina le-tega zaradi njenega nesodelovanja sploh nepravilna). Ne držijo pa niti očitki, da naj bi zapuščinsko sodišče, ker v izreku sklepa (prva alineja I. točke izreka) ni navedlo točnega denarnega zneska na zapustnikovem bančnem računu (kot predmeta zapuščine), nepopolno (nepravilno) ugotovilo obseg le-te in posledično zmotno uporabilo materialno pravo.(2) Navedba predmetov dedovanja (zapuščine) v izreku sklepa o dedovanju(3) je le deklaratorne (ugotovitvene) narave. Zato popolnoma zadošča, da so denarna sredstva, ki so predmet zapuščine, opredeljena s celostnim zapisom bančnega računa, na katerem se nahajajo. Nič več od tega zapuščinskemu sodišču ni potrebno navajati. V obeh sklepih tukajšnjega sodišča, na katera se sklicuje pritožba,(4) je bilo zavzeto sicer drugačno stališče, na katerega pa sodišče v tem pritožbenem postopku (formalno) ni vezano, medtem ko razlogi za takšno stališče (kot so razvidni iz obeh judikatov) ne prepričajo.

Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP(5) v zvezi s 163. členom ZD). T. A. nosi sama svoje stroške odgovora na pritožbo, saj v njem podane navedbe niso v ničemer prispevale k predmetni odločitvi o pritožbi (1. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 155. člena ZPP in 163. členom ZD).

(1) Uradni list SRS, št. 15/1976, s kasnejšimi spremembami; v nadaljevanju ZD.

(2) Na kakšen način naj bi zatrjevana nepopolna ugotovitev dejanskega stanja vplivala na (ne)pravilno uporabo materialnega prava (in v čem naj bi bilo to sploh nepravilno uporabljeno), ni jasno.

(3) Oziroma sklepa, kot je predmetni (ko gre za zapuščino brez dedičev).

(4) I Cp 4686/2008 in II Cp 3484/2009

(5) Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami (ZPP).