Jedro

Določba 8. člena ZPP (prosta dokazna ocena) predstavlja metodološki napotek za dokazno oceno. Kršitev te postopkovne določbe je zato podana (le), kadar dokazna ocena ni v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene, torej takrat, ko ni vestna, skrbna ter analitično sintetična (kadar sodišče ne oceni vseh dokazov posebej, nato pa še vse dokaze skupaj, ne pa tudi, kadar je vsebinsko neprepričljiva (ker je v nasprotju z nenapisanimi, neformalnimi dokaznimi pravili).

Izrek

Revizija proti odločitvi o stroških pravdnega postopka se zavrže, v preostalem pa zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da tožnik od zapustnika – svojega očeta ni dobil za časa njegovega življenja parcele s hišo, zgrajeno do tretje gradbene faze, stoječe na zemljišču parc. št. 781 k.o. ..., v kateri stanuje, temveč samo zemljišče, parc. št. 781 k.o. ... Tožniku je naložilo plačilo toženkinih pravdnih stroškov.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Sodbo pritožbenega sodišča tožnik zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava izpodbija z revizijo. Predlaga razveljavitev sodb nižjih sodišč in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da se pritožbeno sodišče ni vsebinsko opredelilo do pritožbenih navedb, zaradi česar je tožnik prikrajšan za obrazloženo sodno odločbo. Sodišče prve stopnje ni ocenilo vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj. Pri tem izpostavlja izpovedbo priče J. M. in se sklicuje na kršitev 7. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl., v nadaljevanju ZPP) ter določene, v postopku prebrane listine. Izpodbija tudi odločitev o stroških postopka.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členu ZPP vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija delno ni dovoljena, v preostalem delu pa ni utemeljena.

O nedovoljenosti revizije:

6. Revizija je izredno pravno sredstvo, s katerim se lahko izpodbija pravnomočna sodba, izdana na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP) in sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 384. člena ZPP). Ker sklep o stroških ni sklep, s katerim bi bil pravdni postopek pravnomočno končan, revizija tožnika v delu, s katerim izpodbija odločitev sodišča o stroških pravdnega postopka, ni dovoljena. Revizijsko sodišče jo je v tem delu na podlagi določbe 377. člena ZPP v zvezi drugim odstavkom 374. člena ZPP zavrglo.

O neutemeljenem delu revizije:

7. Revizijsko sodišče je pri odločanju o reviziji vezano na relevantno dejansko stanje (tretji odstavek 370. člen ZPP), kot ga je ugotovilo prvostopenjsko sodišče in glede katerega je bil tudi uspešno opravljen preizkus pritožbenega sodišča, zato ni upoštevalo vseh revizijskih navedb, ki kakorkoli presegajo oziroma odstopajo od ugotovitev iz izpodbijanih sodb. V sklop neupoštevnih revizijskih navedb spadajo tudi navedbe, s katerimi tožnik graja dokazno oceno izpovedb strank in zaslišanih prič ter v postopku prebranih listin.

8. Določba 8. člena ZPP (prosta dokazna ocena) predstavlja metodološki napotek za dokazno oceno. Kršitev te postopkovne določbe je zato podana (le), kadar dokazna ocena ni v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene, torej takrat, ko ni vestna, skrbna ter analitično sintetična (kadar sodišče ne oceni vseh dokazov posebej, nato pa še vse dokaze skupaj, ne pa tudi, kadar je vsebinsko neprepričljiva (ker je v nasprotju z nenapisanimi, neformalnimi dokaznimi pravili). V tem primeru gre le za zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Ker pa konkretni dokazni oceni ni mogoče očitati, da ne bi upoštevala procesnih zahtev, ki jih izraža 8. člen ZPP, ostali revizijski očitki pa predstavljajo le izpodbijanje same vsebine dokazne ocene (češ da sodišči neutemeljeno nista sledili izpovedbi priče J. M., itd.), ta postopkovna kršitev ni podana.

Sodišče prve stopnje je namreč dokazno ocenilo in se opredelilo do vseh v reviziji izpostavljenih dokazov (torej tudi do listin, ki jih posebej navaja revident; glej str. 6 sodbe sodišča prve stopnje). Revizijska zatrjevanja, da je sodišče prve stopnje zavrnilo vse dokazne predloge tožnike, ne držijo. Pritožbeno sodišče pa je zavzelo stališče do bistvenih pritožbenih navedb glede s strani tožnika zatrjevanih netočnosti, neskladij in pomanjkljivosti dokazne ocene sodišče prve stopnje, zato očitek bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen. Protispisnost ni podana, ko je obrazložitev sodbe v nasprotju z izvedenimi dokazi, z izpovedbami prič in zaslišanih strank, temveč je podana, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku, in med samimi temi listinami oziroma zapisniki. Tega pa revident ne zatrjuje. Navedbe glede kršitve razpravnega načela (7. člen ZPP) ter zatrjevanja, da je sodišče prve stopnjo tožnikovo izpovedbo dokazno ocenilo na nedovoljen način, in sicer v luči zavrnjenih dokaznih predlogov, bi lahko pomenile bistvene kršitve določb pravdnega postopka relativne narave po prvem odstavku 354. člena ZPP. Teh kršitev pa tožnik v pritožbi ni uveljavljal. S tem si je zaprl možnost, da bi to uspešno storil v revizijskem postopku, saj tu ni dovoljeno glede takšnih kršitev preskakovanje pravnih sredstev (2. točka prvega odstavka 385. člena ZPP) in je zato neupoštevno. Upoštevno tudi ne more biti s klicevanje revidenta na njegove pritožbene navedbe, ki naj bi se štele za sestavni del revizijskih navedb. Revizija je samostojno pravno sredstvo, obseg in način izpodbijanja v revizijskem postopku je drugačen kot v pritožbenem postopku.

9. Ker sta tako sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabiti materialno pravo in ker niso podane očitane postopkovne kršitve, je revizijsko sodišče revizijo v dovoljenem delu zavrnilo (378. člen ZPP). Revizijsko sodišče ob tem še dodaja, da je v konkretnem primeru vprašljiva tudi sama dopustnost tožnikove tožbe, saj se z njo ne zahteva ugotovitev obstoja ali neobstoja pravice ali pravnega razmerja (181. člen ZPP), temveč ugotovitev negativnega dejstva (ugotovitev, da od zapustnika za časa njegovega življenja ni dobil stanovanjske hiše, stoječe na parceli št. 781 k.o. ...).