Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker dolžnik ni v roku 60 dni od prejema sklepa o izvršbi predlagal, da obdrži pravico do najema stanovanja na nepremičnini (dražbeni narok se je vršil po tem roku), se je po izročitvi nepremičnine kupec dolžan izseliti iz prodane nepremičnine.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu, to je v tč. 2 izreka sklepa.
Upnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.
Sodišče prve stopnje je s sklepom opr. št. 0052 In 134/2006 z dne 14.1.2008 odločilo: da se nepremičnine s parc. št. ..., vpisane pri vl. št. ...k.o. B. izročijo kupcu T. J., L. ..., C. in se po pravnomočnosti tega sklepa pri nepremičnini, vpisani v vl. št. ... k.o. B. vpiše lastninska pravica na osebo J. T., L. ..., C., EMŠO ..., do ... celote (1. tč. izreka) in da se je dolžnik dolžan izseliti iz hiše ter nepremičnine iz tč. 1 izreka prazne oseb in stvari v roku 90 dni od pravnomočnosti tega sklepa izročiti kupcu J. T. v posest (2. tč. izreka).
Dolžnik je z laično pritožbo pravočasno izpodbijal odločitev sodišča prve stopnje pod 2. tč. izreka sklepa prve stopnje. V pritožbi je navajal, da je nelogično in nerazumno, da bi zaradi izterjave 81,04 EUR izgubil pravico do stalnega bivališča in postal brezdomec, ne razpolaga z nobeno drugo nepremičnino ali možnostjo prebivanja, to dejstvo je bilo vsem vpletenim znano in bi lahko za poravnavo dolga uporabili tudi druge nepremičnine ali kakorkoli drugače zadevo razrešili. Dolg je nastal v času delitve premoženja, ko zadeve glede lastništva in deležev niso bile znane in dokler ni bil obveščen o pripadajočem deležu, ni prevzemal odgovornosti za poravnavo stroškov. Dela se mu velika krivica, saj je bil zaveden in morda kdaj v zmoti dovolil več, kot bi smel. Pritožbenega predloga ni podal. Upnik je v odgovoru na pritožbo navajal, da je pritožbo oceniti kot prošnjo za odlog izselitve, o katerem naj odloči sodišče. Pritožba ni utemeljena.
Po presoji pritožbenega sodišča gre nedvomno za pritožbo zoper odločitev sodišča prve stopnje v 2. tč. citiranega sklepa.
V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je sodišče ugotovilo dejstva: da je sklep o domiku postal pravnomočen 14.12.2007, da je kupec v roku položil kupnino, zato je sodišče odločilo o izročitvi nepremičnine kupcu in vknjižbi lastninske pravice, da je bil predmet izvršbe objekt, v katerem stanuje dolžnik, da v sklepu o izročitvi sodišče odloči, kdaj se je dolžnik dolžan izseliti iz kupcu izročene nepremičnine, da se je dolžnik dolžan izseliti in izprazniti ter izročiti nepremičnine kupcu v roku 90 dni.
Dolžnik v pritožbi ne izpodbija po sodišču prve stopnje ugotovljenega dejanskega stanja, v pritožbi pa tudi ne navaja, da je kdajkoli v tem izvršilnem postopku uveljavljal predlog, da obdrži pravico do najema stanovanja v primeru prodaje nepremičnin. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da tudi iz tega sodnega spisa ne izhaja podatek, da bi dolžnik takšen predlog kdajkoli uveljavljal. V skladu z določbo 210. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, bi dolžnik, ki kot lastnik stanuje v prodani nepremičnini, imel pravico stanovati v nepremičnini kot najemnik še 3 leta od dneva prodaje dalje, če bi predlagal, da obdrži pravico do najema stanovanja na nepremičnini, to pa bi moral predlagati v roku 60 dni od prejema sklepa o izvršbi, če se je dražbeni narok vršil pred potekom tega roka, pa najkasneje do dražbenega naroka, sicer to pravico izgubi.
Glede na navedeno, dolžnik takšnega predloga nikoli ni podal, tega ne zatrjuje niti v pritožbi, zato je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita, temelji pa na določbi II. odst. 192. čl. ZIZ.
Pritožbeno sodišče je še ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (II. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku – ZPP, v zvezi s 366. čl. ZPP v zv. s 15. čl. ZIZ).
Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (2. tč. 365. čl. ZPP v zv. s 366. čl. ZPP v zv. s 15. čl. ZIZ).
Upnikov odgovor na dolžnikovo pritožbo ni prispeval k odločitvi o utemeljenosti dolžnikove pritožbe, zato so njegovi priglašeni stroški pritožbenega postopka nepotrebni za postopek in jih mora trpeti sam (I. odst. 165. čl. ZPP v zv. s I. odst. 355. čl. ZPP).