Jedro

Sodišče ugodi upnikovemu predlogu za zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini, če je lastninska pravica na nepremičnini vpisana v zemljiški knjigi na dolžnika. Lastništvo nepremičnine sodišče preizkusi po uradni dolžnosti, pri tem o predlaganem zavarovanju odloči na podlagi podatkov, ki jih v takšnem predlogu navede upnik. Trditveno in dokazno breme o izpolnjenju pogojev za izdajo sklepa o zavarovanju denarne terjatve je na upniku. Čeprav upnica spremembe dolžnikovega osebnega imena v predlogu za zavarovanje denarne terjatve ni zatrjevala, pa bi sodišče prve stopnje – glede na to, da EMŠO in rojstni datum zemljiškoknjižnega (so)lastnika v zavarovanje predlaganih nepremičnin ni vpisan, se pa ujema z dolžnikovim bivališčem – upnico ob smiselni uporabi 286.a člena ZPP v zvezi s 15. členom in 239. členom ZIZ moralo pozvati k dodatnim pojasnilom oziroma k dopolnitvi predloga za zavarovanje tako, da bi lahko preizkusilo lastništvo v zavarovanje predlaganih nepremičnin.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo upničin predlog za zavarovanje denarne terjatve (I. točka izreka) in sklenilo, da sama trpi svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2. Zoper ta sklep se pravočasno pritožuje upnica po pooblaščencu in uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v povezavi z 239. členom in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Predlaga, da sodišče prve stopnje ugodi njeni pritožbi in spremeni odločitev sodišča prve stopnje tako, da dovoli vknjižbo zastavne pravice in zaznambo izvršljivosti na dolžnikovih nepremičninah v korist upnice. Pojasnjuje, da gre pri dolžniku M. L. in B. L. (EMŠO: ...) za eno in isto osebo oziroma da je B. L. 27. 11. 2019 napravil spremembo osebnega imena v M. L. Poleg tega še izpostavlja, da ima v sklepu sodišča prve stopnje navedeni B. L., ki je rojen ..., stalno bivališče na naslovu S., Ž. in ni v sorodstvenem razmerju s S. L. in dolžnikom M. (B.) L. V zemljiški knjigi v zavarovanje predlaganih nepremičninah je torej še vedno vknjižen dolžnik s starim imenom.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je pravilno povzelo pravno podlago izpodbijane odločitve in jo predstavlja 243. člen ZIZ, ki določa, da ima upnik na podlagi izvršilnega naslova, ki se glasi na denarno terjatev, pravico zahtevati njeno zavarovanje z zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini.

5. Iz razlogov izpodbijane odločbe izhaja, da je sodišče prve stopnje upničin predlog zavrnilo, ker je z vpogledom v zemljiško knjigo ugotovilo, da dolžnik ni solastnik nepremičnin, na katerih je upnica predlagala zavarovanje svoje terjatve z zastavno pravico. Pri tem je ugotovilo, da sta solastnika v predlogu za zavarovanje navedenih nepremičninah B. L., rojen ... in S. L., rojena .., ne pa tudi dolžnik M. L., EMŠO: ... .

6. Sodišče druge stopnje po opravljenem pritožbenem preizkusu v obsegu pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v vezi s 15. členom in 239. členom ZIZ) ugotavlja, da je ocena sodišča prve stopnje, da istovetnosti identitete dolžnika in zemljiškoknjižnega (so)lastnika na v zavarovanje predlaganih nepremičninah ni izkazana, preuranjena.

7. Pritožbeno ni sporno, da sta na nepremičninah, na katerih upnica predlaga zavarovanje svoje terjatve z vknjižbo hipoteke, vknjižena kot solastnika B. L. in S. L., oba z naslovom bivališča H., Ž. ter da EMŠO in datum rojstva solastnikov zadevnih nepremičnin iz zemljiške knjige ne izhaja. Upnica utemeljeno smiselno izpostavlja pomanjkljivo dokazno oceno sodišča prve stopnje v izpodbijani odločbi. Kot navaja, ima v izpodbijanem sklepu citirani B. L., rojen ...,1 stalno bivališče na naslovu S., Ž., medtem, ko iz zemljiške knjige izhaja, da ima solastnik (in dolžnik v predmetni zadevi) B. (sedaj: M.) L., naslov H., Ž., torej enako bivališče kot je upnica navedla v predlogu za zavarovanje in kot je navedeno v zemljiškoknjižnih izpiskih za nepremičnine, na katerih je upnica predlagala zavarovanje svoje terjatve z zastavno pravico. Ob tem se upnica v zvezi z istovetnostjo identitete dolžnika in solastnika v zavarovanje predlaganih nepremičnin utemeljeno sklicuje tudi na sorodstveno razmerje solastnice S. L. z B. (sedaj: M.) L. (EMŠO: ...), s čimer želi upnica dodatno podkrepiti dejstvo, da gre pri v zavarovanje predlaganih nepremičninah za dolžnika M. L. oziroma da je predlagala zavarovanje svoje terjatve z vknjižbo hipoteke pri nepremičninah, ki so v solasti dolžnika, torej pri ustrezni osebi.

8. V skladu z 243. členom ZIZ (v zvezi s 168. členom ZIZ v povezavi z 239. členom ZIZ) sodišče ugodi upnikovemu predlogu za zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini, če je lastninska pravica na nepremičnini vpisana v zemljiški knjigi na dolžnika. Lastništvo nepremičnine sodišče preizkusi po uradni dolžnosti, pri tem o predlaganem zavarovanju odloči na podlagi podatkov, ki jih v takšnem predlogu navede upnik (243. člen ZIZ v zvezi s 168. členom ZIZ in 40. členom ZIZ, vsi v povezavi z 239. členom ZIZ). Na upniku je torej trditveno in dokazno breme o izpolnjenju pogojev za izdajo sklepa o zavarovanju denarne terjatve (7. in 212. člen ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ v zvezi z 239. členom ZIZ). Čeprav upnica spremembe dolžnikovega osebnega imena v predlogu za zavarovanje denarne terjatve ni zatrjevala, pa bi sodišče prve stopnje – glede na to, da EMŠO in rojstni datum zemljiškoknjižnega (so)lastnika v zavarovanje predlaganih nepremičnin ni vpisan, se pa z ujema dolžnikovim bivališčem – upnico ob smiselni uporabi 286.a člena ZPP v zvezi s 15. členom in 239. členom ZIZ moralo pozvati k dodatnim pojasnilom oziroma k dopolnitvi predloga za zavarovanje tako, da bi lahko preizkusilo lastništvo v zavarovanje predlaganih nepremičnin.

9. Zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in posledično napačne uporabe materialnega prava je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje upnico pozvati k dopolnitvi predloga za zavarovanje denarne terjatve kot je pojasnjeno v 8. točki obrazložitve tega sklepa, nato pa ponovno presoditi ali so podani pogoji za dovolitev zavarovanja denarne terjatve upnice z vknjižbo hipoteke na v predlogu navedenih nepremičninah in z vpisom zaznambe izvršljivosti te terjatve.

11. Sodišče druge stopnje o pritožbenih stroških ni odločilo, saj jih upnica ni priglasila (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom in 239. členom ZIZ).

1 Pri čemer iz spisovnih podatkov ne izhaja, od kje sodišču prve stopnje podatek o rojstnem datumu.