Jedro

Posel priključitve ne elektrodistribucijsko omrežje je šteti kot nujen posel rednega upravljanja.

Izvedba del v zvezi z napeljavo in priklopom električne energije z ustanovitvijo stvarne služnosti v korist elektro podjetja je posel izrednega upravljanja, kar pa hkrati pomeni tudi, da soglasja solastnika v nepravdnem postopku ni mogoče nadomestiti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

II. Predlagatelj krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog predlagatelja za izdajo soglasja za izvedbo del v zvezi z napeljavo in priklopom električne energije za garažo v izmeri 47 m2, ki leži v pritličju stanovanjske zgradbe na naslovu ..., po parc. št. 550/2, k.o. X. Odločilo je, da predlagatelj sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo predlagatelj iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitve materialnega prava ter pravil postopka, s predlogom, da višje sodišče pritožbi ugodi in napadeni sklep spremeni tako, da predlogu predlagatelja ugodi ter izda soglasje za izvedbo del v zvezi z napeljavo in priklopom električne energije, stroške pa naloži nasprotnemu udeležencu, oziroma podredno, da napadeni sklep razveljavi. Navaja, da dela v zvezi z napeljavo in priklopom električne energije ne predstavljajo posla rednega upravljanja, saj se priklop opravi z vlečenjem električnega kabla pod zemljiščem, kar pomeni obremenitev nepremičnine s služnostno pravico v korist Elektro x. Zato je potrebno soglasje vseh solastnikov. Utemeljitev sodišča, da je dovolj soglasje večinskega dela solastnikov, ni pravilna. Nepravilna je tudi odločitev o stroških, saj predlagatelj predloga ni vložil po nepotrebnem, temveč iz razlogov, ker so ga k temu napotili na Elektro X, soglasja solastnikov pa ni mogel pridobiti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po določilu 67. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) imajo solastniki pravico skupno upravljati stvar v solastnini. Če gre za posle v zvezi z rednim upravljanjem stvari, torej posle, ki so potrebni za obratovanje in vzdrževanje stvari za doseganje njenega namena, je za izvedbo posla potrebno soglasje solastnikov, katerih idealni deleži sestavljajo več kot polovico njene vrednosti. Za posle, ki presegajo okvire rednega upravljanja, pa je potrebno soglasje vseh solastnikov. Sodišče lahko na podlagi četrtega odstavka 67. člena SPZ nadomesti soglasje solastnikov, če se ti o poslu ne morejo sporazumeti, kadar je posel nujen za redno vzdrževanje stvari, vendar zgolj za posle rednega upravljanja (četrti v zvezi z drugim odstavkom 67. člena SPZ). Za posle, ki okvir rednega upravljanja presegajo, pa sodišče v nepravdnem postopku soglasja solastnikov ne more nadomestiti. Pritožnik ne nasprotuje ugotovitvam sodišča prve stopnje, da je že pridobil soglasje za napeljavo in priklop električne energije od solastnikov, katerih idealni deleži predstavljajo več kot polovico deležev na parceli 550/2 k.o. X. Zato v primeru, da bi šteli posel v zvezi z napeljavo in priklopom električne energije za posel rednega upravljanja stvari, pritožnik ne bi imel pravnega interesa za nadaljevanje postopka, saj bi imel zadostno soglasje za opravo posla. Tudi sodna praksa se je že postavila na stališče, da je posel priključitve ne elektrodistribucijsko omrežje mogoče šteti kot nujen posel rednega upravljanja (prim. sklep VSL II Cp 2878/2011).

5. Predlagatelj šele v pritožbi navaja, da za izvedbo del v zvezi z napeljavo in priklopom električne energije potrebuje soglasje vseh solastnikov, ker bo potrebno ustanoviti stvarno služnost v korist elektro podjetja. V takem primeru je mogoče pritrditi stališču predlagatelja, da gre za posel izrednega upravljanja, kar pa hkrati pomeni tudi, da ni mogoče uporabiti četrtega odstavka 67. člena SPZ o nadomestitvi soglasja solastnika v nepravdnem postopku. Zakon namreč omogoča pridobitev soglasja solastnika le za posel, ki je nujen za redno vzdrževanje stvari in se nanaša na redno upravljanje stvari. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna tudi, če bi predlagatelj želel nadomestiti soglasje solastnikov za posel izrednega upravljanja.

6. Neutemeljene so pritožbene navedbe, ki se nanašajo na odločitev o stroških postopka. Po določilu 35. člena ZNP v primeru, kadar zakon ne določa drugače, vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka. Odločitev, da mora predlagatelj svoje stroške kriti sam, pa je pravilna tudi ob upoštevanju predlagateljevega neuspeha v postopku. Enako velja tudi za priglašene pritožbene stroške.

7. Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo predlagatelja zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.