8. 9. 2022

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Slavice Truntič, Šentilj v Slovenskih goricah, ki jo zastopa Tina Škorja, odvetnica v Zagorju ob Savi, na seji 8. septembra 2022

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 6. člena Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Šentilj (Medobčinski uradni vestnik, št. 19/19), kolikor kategorizira javno pot "Truntič–Drozg" (odsek 893071) v delu, ki poteka po zemljiščih parc. št. 111/2, 120/7 in 120/10, vse k. o. Kaniža, se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnica izpodbija 6. člena Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Šentilj (v nadaljevanju Odlok), kolikor kategorizira javno pot "Truntič–Drozg" (odsek 893071) v delu, ki poteka po zemljiščih v njeni lasti. Zatrjuje, da je Odlok v izpodbijanem delu v neskladju s 14., 33., 67. in 69. členom Ustave ter 192. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17 – ZUreP-2). Navaja, da Občina z njo ni sklenila nobenega pravnega posla za pridobitev zemljišč parc. št. 111/2, 120/7 in 120/10, vse k. o. Kaniža, za postopek razlastitve, ki je v teku, pa naj ne bi bili izpolnjeni zakonski pogoji. Trdi, da je bila v sodnem postopku zaradi plačila uporabnine in odškodnine, začetem na njeno tožbo, dne 14. 1. 2022 seznanjena z listinsko dokumentacijo, priloženo vlogi Občine kot tožene stranke (v nadaljevanju Vloga). Pobudnica med priloženimi listinami med drugim navaja Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Šentilj (Medobčinski uradni vestnik, št. 24/98) in izpodbijani Odlok. Trdi, da je na tej podlagi tega dne izvedela za nastanek škodljivih posledic. Ob sklicevanju na tretji odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) zatrjuje pravočasnost pobude.

2.Po tretjem odstavku 24. člena ZUstS lahko pobudnik vloži pobudo, kadar podzakonski predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, učinkuje neposredno in posega v pravice, pravne interese oziroma v pravni položaj pobudnika, v enem letu od njegove uveljavitve oziroma v enem letu od dneva, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic.

3.Zakonodajalec je v tretjem odstavku 24. člena ZUstS rok za vložitev pobude zoper podzakonske predpise in akte, izdane za izvrševanje javnih pooblastil, kadar ti neposredno posegajo v pravice, pravne interese oziroma pravni položaj pobudnika, določil tako, da ga je vezal na čas enega leta po uveljavitvi predpisa (t. i. objektivni rok) oziroma na čas enega leta po tem, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic (t. i. subjektivni rok). Iz navedenega izhaja, da je za presojo pravočasnosti vložitve pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisa prvenstveno upošteven zakonsko določen objektivni rok, kar je razumljivo, saj se predpisi objavljajo v uradnih glasilih, objava pa je namenjena prav temu, da se vsi, ki jih predpis zadeva, z njim lahko seznanijo pred njegovo uveljavitvijo. To, da zakonodajalec dopušča tudi subjektivni rok, glede na navedeno ne more pomeniti zanikanja enoletnega objektivnega roka. Pomeni le to, da nekatere škodljive posledice lahko nastanejo že s samo uveljavitvijo predpisa, nekatere škodljive posledice pa so že po svoji naravi takšne, da lahko nastanejo šele z njegovim izvrševanjem. V slednjih primerih bi vezanost zgolj na objektivni rok pomenila prehudo omejitev in zato zakon dopušča tudi subjektivni rok, ki je vezan na to, kdaj je posameznik izvedel za nastanek škodljivih posledic. Ker je ta trenutek po naravi stvari odvisen od subjektivnih okoliščin na strani pobudnika, je pomembno, da ta izčrpno in prepričljivo utemelji trditev o tem, kdaj je izvedel za nastanek škodljivih posledic, ter pri tem navede tudi vsa dejstva in okoliščine, na podlagi katerih je mogoče njegovo trditev preveriti in oceniti. Dokazno breme o obstoju teh dejstev in okoliščin je torej v tem primeru v celoti na strani pobudnika, presoja Ustavnega sodišča pa je odvisna zlasti od prepričljivosti pobudnikove utemeljitve.[1] Da je sklicevanje pobudnika na subjektivni rok lahko uspešno, mora torej izkazati, da je za nastanek škodljivih posledic izvedel šele po uveljavitvi izpodbijanega predpisa in da je pobudo za začetek postopka za oceno njegove ustavnosti in zakonitosti vložil v enem letu od dneva, ko je za nastanek teh posledic izvedel (trditveno in dokazno breme je na strani pobudnika).[2]

4.Izpodbijani Odlok je začel veljati 1. 10. 2019. Pobudnica je pobudo vložila 17. 5. 2022 in se glede pravočasnosti pobude sklicuje na subjektivni rok. Trdi, da je za nastanek škodljivih posledic, nastalih z Odlokom, izvedela s prejemom Vloge 14. 1. 2022. Med listinami, priloženimi Vlogi, je tudi ponudba za odkup nepremičnine št. 478-19/2019-106/4 z dne 20. 4. 2020 s fotokopijo obvestila o vročitvi 22. 4. 2020. Iz te ponudbe izhaja, da je Občina pobudnici ponudila odkup zemljišč parc. št. 111/2 in 120/9, obe k. o. Kaniža, in pri tem navajala, da navedeni nepremičnini v naravi predstavljata del javne kategorizirane poti v skladu z Odlokom. Iz priložene ponudbe za odkup nepremičnine št. 478-19/2019-106/24 z dne 15. 9. 2020 s fotokopijo obvestila o vročitvi 16. 9. 2020 pa izhaja, da je Občina pobudnici ponovno ponudila odkup zemljišč parc. št. 111/2, 120/7 in 120/10, vse k. o. Kaniža,[3] in pri tem prav tako navajala potek kategorizirane javne poti po navedenih zemljiščih v lasti pobudnice. Glede na navedeno pobudnica po oceni Ustavnega sodišča (ob upoštevanju vsebine omenjenih ponudb za odkup in izkazanih vročitev) s sklicevanjem na Vlogo, prejeto dne 14. 1. 2022, ni prepričljivo utemeljila trditve, da je za nastanek škodljivih posledic izpodbijanega Odloka izvedela tega dne, in ni izkazala, da je pobudo za začetek postopka za oceno njegove ustavnosti in zakonitosti vložila v enem letu od dneva, ko je za nastanek teh posledic izvedela. Zato je Ustavno sodišče pobudo za začetek postopka ustavnosti in zakonitosti 6. člena Odloka v izpodbijanem delu zavrglo.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Glej sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-267/10 z dne 15. 11. 2012 (Uradni list RS, št. 90/12), 5. točka obrazložitve, in št. U-I-314/13 z dne 7. 1. 2015, 3. točka obrazložitve.

[2]Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-368/18 z dne 7. 4. 2022 (Uradni list RS, št. 60/22), 11. točka obrazložitve.

[3]Iz zgodovinskega izpisa iz zemljiške knjige je razvidno, da je bila nepremičnina parc. št. 120/10, k. o. Kaniža, v zemljiško knjigo vpisana namesto nepremičnin parc. št. 120/8 in 120/9, obe k. o. Kaniža.