Jedro

Glede na obseg solastnega premoženja se je mogoče strinjati tudi s kriterijem, naj se pri fizični delitvi kot merilo upošteva velikost deležev oziroma naj solastniki dobijo v naravi približno svojemu solastninskemu deležeu odgovarjajoči del nepremičnin. Jasno pa je, da je mogoče pravilnost opisane metode podvreči kritiki oziroma preizkusu pritožbenega sodišča samo v primeru, če izpodbijani sklep vsebuje odločitev o fizični delitvi zemljišč, vrednosti dodeljenega zemljišča v primerjavi s celotno vrednostjo solastnega premoženja in podatek o morebitnem odstopanju vrednosti, ki jo prejme solastnik, v primerjavi z vrednostjo solastninskega deleža. Pri izračunu relativne vrednosti posameznih zemljišč bi se sodišče prve stopnje lahko naslonilo na prvotne cenitve izvedencev kmetijske, gozdarske in gradbene stroke. Ker pa bo moralo tistim solastnikom, ki bodo prejeli večjo vrednost, naložiti tudi izplačilo drugim solastnikom, ki bodo prejeli manjšo vrednost, bo potrebna valorizacija pritožbeno sodišče opozarja, da metoda, ki jo očitno kot pravilno šteje sodišče prve stopnje z valorizacijo vseh zemljišč z enotnim faktorjem ni v celoti sprejemljiva. Splošno znano je, da cene gradbenih parcel rastejo hitreje kot tiste kmetijskih in gozdnih zemljišč.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek pred drugim sodnikom.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razdružilo solastninsko skupnost strank na nepremičninah, vpisanih pri vl. št. 165, 292, 325, 345, 357 in 383, vse k.o. R. tako, da: -J.Š. prejme v svojo izključno last in posest parc. št. 1295/6, parc.

št. 1295/7, parc. št. 1208/32, 2/8 parc. št. 1355, 1/2 parc. št. 1295/1, parc. št. 1767/1 in parc. št. 1767/2; -A.Ž. in S.Ž. prejmeta vsak do 1/2 parc. št. 1795 gozd in vsak po 1/8 parc. št. 1295/1; -J.V. prejme parc. št. 1401, parc. št. 1295/9, parc. št. 1294/6 in 1/2 parc. št. 1397/1; -M.I. parc. št. 1294/1; -S.L. parc. št. 82, parc. št. 46/2, parc. št. 46/3, parc. št. 46/4 in parc. št. 48/2; -A.L. parc. št. 1295/2 in 1/4 parc. št. 1295/1; -A.I. parc. št. 1654, parc. št. 1352, parc. št. 1586/17, parc. št. 1586/18, 1/2 parc. št. 1397/1, parc. št. 1588 in parc. št. 1289/7. Proti sklepu se je brez navedbe pritožbenih razlogov pritožila predlagateljica, ki predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v delu, ki zadeva razdružitev in dodelitev nepremičnin J.Š. in S.L. spremeni tako, da prejme J.Š. v izključno last in posest nepremičnine parc. št. 46/2, 46/3, 46/4, 1208/32, 1767/1, 1767/2 in 48/2, vse k.o. R., S.L. pa nepremičnine parc. št. 1295/7, 1/2 parc. št. 82, 2/8 parc. št. 1355 in parc. št. 1654, vse k.o. R., podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek pred drugim sodnikom. Navaja, da je sklep sodišča prve stopnje v nasprotju z dosedanjima dvema odločitvama istega sodišča oz. istega sodnika in napotili v sklepih Višjega sodišča z dne 1.9.1994 in 15.4.1998. Gradbene parcele, ki naj bi jih prejela predlagateljica, so za gradnjo neprimerne. Parc. št. 1355 ni gradbena parcela, na njej pa je vknjižen M.I., sin A. I., v sklepu pa tudi ni najti odločitve glede preostalih 6/8. L. v hiši ne stanuje, saj je njen dom v Prevaljah, do kdaj in koliko je v hišo vlagala, pa sodišče prve stopnje ni niti ugotavljalo. Razlogovanje, da parcele 46/2, 46/3, 46/4 in 48/2 predstavljajo zaključeno celoto, je samovoljno. Zaključeno celoto predstavljata hiša in funkcionalno zemljišče, ne morejo pa biti vsa zemljišča, ki ležijo drug do drugega, zaključena celota k hiši. Stališče sodišča, ki nepremičnin sploh ni ovrednotilo, ni utemeljeno in je v nasprotju z Zakonom o nepravdnem postopku (ZNP). Ostali solastniki so dogovor dosegli brez predlagateljice, prav zato bi ga glede morebitnih prikrajšanj ali več vrednosti moralo presoditi sodišče. Pritožbeno sodišče vsebine odgovora na pritožbo, ki ga je podala S.L. ne povzema, saj je pritožba proti sklepu enostransko pravno sredstvo.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v zadevi odločalo že tretjič. Čeprav so bila navodila sodišča druge stopnje v obeh razveljavitvenih sklepih podrobna in jasna ter je sodišče prve stopnje v skladu s 1. odstavkom

362. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom ZNP nanje vezano, sodišče prve stopnje ni opravilo vseh pravdnih dejanj in obravnavalo vseh spornih vprašanj, na katera je opozorilo sodišče druge stopnje v sklepih z dne 1.9.1994 in 15.4.1998. Pritožbeno sodišče zato ponovno poudarja, da je pravilno izhodišče sodišča prve stopnje, ki je pristopilo k fizični delitvi solastnega premoženja, saj se ta v obravnavani nepravdni zadevi lahko opravi brez bistvenih težav. Glede na obseg solastnega premoženja se je mogoče strinjati tudi s kriterijem, naj se pri fizični delitvi kot merilo upošteva velikost deležev oziroma naj solastniki dobijo v naravi približno svojemu solastninskemu deležeu odgovarjajoči del nepremičnin. Jasno pa je, da je mogoče pravilnost opisane metode podvreči kritiki oziroma preizkusu pritožbenega sodišča samo v primeru, če izpodbijani sklep vsebuje odločitev o fizični delitvi zemljišč, vrednosti dodeljenega zemljišča v primerjavi s celotno vrednostjo solastnega premoženja in podatek o morebitnem odstopanju vrednosti, ki jo prejme solastnik, v primerjavi z vrednostjo solastninskega deleža. Samo pod navedenimi pogoji je mogoče preveriti, ali je bilo spoštovano v konkretnem primeru sicer pravilno merilo, naj se pri fizični delitvi primarno upošteva velikost deležev udeležencev nepravdnega postopka.

Ker sodišče prve stopnje izpodbijane odločitve ni utemeljilo na opisani način, v njem niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih in se ne more preizkusiti. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

Ker utemeljeno ni mogoče pričakovati, da bi sodišče prve stopnje odstopilo od dosedanjih stališč, je še odločilo, da se ponovljeni postopek opravi pred drugim sodnikom (356. v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti opisane pomanjkljivosti. Upoštevati bo moralo, da lahko udeleženci in sodišče preizkusijo, ali je sodišče prve stopnje spoštovalo načelo fizične delitve po velikosti solastninskih deležev, če odločitev o delitvi solastnega premoženja spremlja ustrezen izračun vrednosti deležev, ki jih prejmejo posamezni solastniki. Že bežna analiza fizične delitve, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, namreč kaže, da je sodišče prve stopnje bistveno odstopilo od izhodišča, za katerega se je sicer samo opredelilo. Odločilo je npr., da A.L., ki je solastnica premoženja do 14/112, prejme v izključno last parc. št. 1295/2 in 1/4 parc. št. 1295/1 k.o. R.. Vrednost teh nepremičnin (glej cenitev izvedenca gradbene stroke S.J. iz novembra 1992, str. 13, list. št. 52) je še enkrat večja kot vrednost, ki solastnici pripada glede na njen solastninski delež. Takšno razhajanje bi bilo dopustno le v primeru, če bi se vse stranke med seboj poravnale in s tem izkazale izrecno voljo do tega, da so bodisi prikrajšane bodisi obogatene.

Pri izračunu relativne vrednosti posameznih zemljišč bi se sodišče prve stopnje lahko naslonilo na prvotne cenitve izvedencev kmetijske, gozdarske in gradbene stroke. Ker pa bo moralo tistim solastnikom, ki bodo prejeli večjo vrednost, naložiti tudi izplačilo drugim solastnikom, ki bodo prejeli manjšo vrednost, bo potrebna valorizacija cenitev. Z namenom izogniti se morebitni zmotni uporabi materialnega prava, pritožbeno sodišče opozarja, da metoda, ki jo očitno kot pravilno šteje sodišče prve stopnje (zanjo pa se zavzemajo tudi nekateri udeleženci v postopku, glej list. št. 222, narok

24.6.2003) z valorizacijo vseh zemljišč z enotnim faktorjem ni v celoti sprejemljiva. Splošno znano je, da cene gradbenih parcel rastejo hitreje kot tiste kmetijskih in gozdnih zemljišč. To potrjujejo tudi valorizacije cenitev v spisu, glede katerih pa se vendarle zastavlja vprašanje, ali brez dodatnih pojasnil lahko predstavljajo podlago za obračun vrednosti zemljišč, ki bodo pripadla posameznim solastnikom. Izvedenca gozdarske in kmetijske stroke sta namreč svojo nalogo v zvezi z valorizacijo opravila tako, da sta zemljišča ponovno ovrednotila, medtem ko je izvedenec gradbene stroke valorizacijo opravil s pomočjo revalorizacijskega koeficienta za obdobje od 1.11.1992 do 28.2.2003. Vsa nakazana vprašanja bo najlaže razjasniti s prisotnostjo in zaslišanjem vseh izvedencev na naroku.

Kar pa zadeva spor med predlagateljico J.Š. in nasprotno udeleženko S.L. glede dodelitve nepremičnin parc. št. 46/4 in 48/2, so po oceni pritožbenega sodišča zaenkrat argumenti prve, s katerimi utemeljuje svoj močnejši interes v ravnovesju z razlogi, ki jih v prid odločitvi, naj se zemljišči dodelita njej, navaja druga. Pritožba ima prav, da zaenkrat ni izkazano, da bi bil za funkcionalno uporabo hiše, stoječe na parc. št. 82, potreben cel kompleks hiš par. št. 46/2, 46/3, 46/4 in 48/2. Na to vprašanje in na vprašanje o primernosti za gradnjo parcel parc. št. 1295/6 in 1295/7 bo sodišče najlaže odgovorilo tako, da bo opravilo ogled na kraju samem, kot je sicer že predlagala predlagateljica na naroku 24.6.2003.