Up-92/96

21.5.1997

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. J. iz D. pri L., ki jo zastopa dr. S. D., odvetnik v L. na seji senata dne 21.5.1997

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba A. J. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani, št. II Cp 241/94 z dne 6.10.1994 in sklep Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enote na Rakeku, št. D 11/92 z dne 1.12.1993 se zavrže.

Ustavna pritožba iste pritožnice zoper sklep Vrhovnega sodišča RS št. II Ips 77/95 z dne 20.12.1995 se ne sprejme v obravnavo.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnica z ustavno pritožbo, vloženo dne 10.4.1996, izpodbija v izreku navedene sklepe sodišč. S prvostopenjskim sklepom je sodišče v zapuščinskem postopku določilo za dediče denacionaliziranega premoženja zakonite dediče oporočnega dediča, ki je umrl pred izdajo odločbe o denacionalizaciji.

Pritožbeno sodišče je potrdilo sklep sodišča prve stopnje, Vrhovno sodišče pa je reviziji zakonitih dedičev oporočitelja kot nedovoljeni zavrglo.

2.Pritožnica kot zakonita dedinja oporočitelja v ustavni pritožbi zatrjuje kršitev pravice do dedovanja in zasebne lastnine iz 33. člena Ustave, ki naj bi jo sodišči prve in druge stopnje storili z napačno uporabo prava, Vrhovno sodišče pa z nezakonitim zavrženjem pritožničine revizije.

3.Ustavno pritožbo mora pritožnik v skladu z 52. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) vložiti v roku 60 dni od vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba. Ustavno sodišče je že večkrat odločilo, da si z vložitvijo nedovoljenega pravnega sredstva pritožnik ne more ustvariti novega roka za vložitev ustavne pritožbe. Revizija pritožnikov zoper sklep drugostopenjskega sodišča v zapuščinskem postopku je bila zavržena kot nedovoljena. To pomeni, da je rok za vložitev ustavne pritožbe zoper sklepa sodišč prve in druge stopnje začel teči z vročitvijo sklepa sodišča druge stopnje. S tem pa je rok iz 52. člena ZUstS očitno zamujen, zato Ustavna pritožba v tem delu ni dopustna.

4.Ustavna pritožba je pravočasna in dopustna le zoper sklep Vrhovnega sodišča o nedopustnosti revizije. Pritožnica zatrjuje, da jo je Vrhovno sodišče s tem, ko je opredelilo zapuščinski postopek kot nepravdni in nezakonito zavrglo njeno revizijo, prikrajšalo za pravno sredstvo in s tem kršilo njeno pravico do dedovanja in zasebne lastnine iz 33. člena Ustave. Pritožnica trdi, da za opredelitev zapuščinskega postopka kot nepravdnega Vrhovno sodišče nima podlage v zakonu, pa bi jo glede na 158. člen Ustave moralo imeti. Iz navedenega člena Ustave naj bi namreč izhajalo, da sme biti pravica do izrednih pravnih sredstev določena le z zakonom in nikakor ne sme biti odvisna od presoje sodišča o naravi določenega postopka.

5.Navedbe pritožnice, da z zakonom ni določeno, da je zapuščinski postopek šteti za nepravdni postopek, niso točne.

6.Kot pritožnica v nadaljevanju navedb tudi sama ugotavlja, Zakon o nepravdnem postopku (Uradni list SRS, št. 30/86) v drugem odstavku prvega člena določa, da se določbe tega zakona uporabljajo tudi v drugih zadevah, ki jih obravnava redno sodišče, za katere z zakonom ni izrecno določeno, da se obravnavajo v nepravdnem postopku, če jih glede na njihovo naravo ni mogoče obravnavati v kakšnem drugem postopku. S tem, ko je Vrhovno sodišče v pritožničini zadevi odločilo enako kot v vseh ostalih zapuščinskih zadevah in zavrglo vloženo revizijo, ni kršilo pritožničine pravice do zasebne lastnine in dedovanja, saj je tak sklep sodišča procesnega značaja in ne posega v navedene pritožničine pravice. Prav tako ni bila kršena pritožničina pravica do pravnega sredstva, ki, kot je Ustavno sodišče že večkrat povedalo, ne zagotavlja več od pravice do pritožbe ali drugega pravnega sredstva zoper zoper sodno odločbo prve stopnje.

7.V obravnavanem primeru torej očitno ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, zato Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi 1. alinee prvega odstavka ter 1. alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata mag. Janez Snoj in člana Franc Testen in dr. Lojze Ude.

Predsednik senata

mag. Janez Snoj