Jedro

Sodišče prve stopnje je res napačno materialno pravno sklepalo o dopustnosti dogovora o pogodbeni kazni, vendar upnik v zvezi z obstojem te terjatve ni postavil ustreznih trditev in ponudil dokazov. Navedeno izhaja že iz sklepa Okrožnega sodišča v Mariboru I Pg 800/2015 z dne 8.7.2015, s katerim je sodišče tožbeni zahtevek (pravilno: tožbo) zavrglo, ker tožeča stranka (upnik – predlagatelj) po pozivu sodišča ni ustrezno dopolnil tožbe z navedbo dejstev, na katera opira zahtevek, in tudi ne s predložitvijo dokazov, s katerimi bi se ta dejstva lahko ugotavljala. S pravočasno dopolnitvijo tožbe bi imel upnik možnost doseči zanj ugodno odločitev, vendar tega (iz nepojasnjenega razloga) ni storil. Namesto tega je proti dolžniku vložil predlog za začetek stečajnega postopka, ki ga utemeljuje na podlagi obstoja iste (še vedno sporne) terjatve, ki jo (ponovno, sedaj tudi v stečajnem postopku) nepopolno utemeljuje in dokazuje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo upnikov predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom.

2. Zoper sklep se je pritožil upnik (predlagatelj) zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Predlagal je, da višje sodišče izpodbijani sklep spremeni in nad dolžnikom začne stečajni postopek.

3. Dolžnik je vložil odgovor na pritožbo in predlagal, da višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je podana procesna legitimacija upnika za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka, saj je upnik verjetno izkazal svojo terjatev do dolžnika (v znesku 4.156,08 EUR, ki jo vtožuje v zadevi I Pg 586/2016), iz listin, priloženim k predlogu, pa izhaja, da dolžnik s plačilom te terjatve zamuja več kot dva meseca (četrti odstavek 232. člena ZFPPIPP).

6. Vendar pa je ocenilo, da upnik ni dokazal dolžnikove insolventnosti. Ker se je pritožnik v predlogu za začetek stečajnega postopka skliceval na domnevo insolventnosti (trdil je, da dolžnik več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo obveznosti v skupnem znesku, ki presega 20 odstotkov zneska njegovih obveznosti, izkazanih v zadnjem javno objavljenem letnem poročilu (1. alineja 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP), je na njegovi strani dokazno breme, da (z dokaznim standardom prepričanja) dokaže obstoj domnevne baze domneve, na katero se sklicuje.

7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je predlagatelj (verjetno) izkazal terjatev upnika v znesku 4.156,08 EUR, saj dolžnik sklenjene najemne pogodbe in (obveznosti) plačila najemnine za več mesecev ni zanikal. 8. Pritožnik trdi, da je verjetno izkazal (tudi) obstoj terjatve v znesku 15.860,00 EUR (pogodbena kazen zaradi predčasnega izteka najema). Višje sodišče ugotavlja, da mu to ni uspelo, predvsem pa obstoja te terjatve nikakor ni izkazal z dokaznim standardom prepričanja. Sodišče prve stopnje je res napačno materialno pravno sklepalo o dopustnosti dogovora o pogodbeni kazni, vendar upnik v zvezi z obstojem te terjatve ni postavil ustreznih trditev in ponudil dokazov. Navedeno izhaja že iz sklepa Okrožnega sodišča v Mariboru I Pg 800/2015 z dne 8.7.2015, s katerim je sodišče tožbeni zahtevek (pravilno: tožbo) zavrglo, ker tožeča stranka (upnik – predlagatelj) po pozivu sodišča ni ustrezno dopolnil tožbe z navedbo dejstev, na katera opira zahtevek, in tudi ne s predložitvijo dokazov, s katerimi bi se ta dejstva lahko ugotavljala. S pravočasno dopolnitvijo tožbe bi imel upnik možnost doseči zanj ugodno odločitev, vendar tega (iz nepojasnjenega razloga) ni storil. Namesto tega je proti dolžniku vložil predlog za začetek stečajnega postopka, ki ga utemeljuje na podlagi obstoja iste (še vedno sporne) terjatve, ki jo (ponovno, sedaj tudi v stečajnem postopku) nepopolno utemeljuje in dokazuje. Ker je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da upnik niti s stopnjo verjetnosti ni uspel izkazati terjatve do dolžnika v znesku 15.860,00 EUR, (sicer le) verjetno izkazana terjatev v znesku 4.156,08 EUR pa ne presega 20 odstotkov vseh obveznosti dolžnika, je utemeljeno zavrnilo upnikov predlog za začetek stečajnega postopka.

9. Pri tem pa je potrebno opozoriti še na ugotovitve sodišča prve stopnje, da je dolžnik s predložitvijo dokazov, da nima blokiranih računov, izkazal, da je sposoben poravnati svoje zapadle obveznosti, iz dolžnikove bilance stanja za leto 2015 pa je razvidno, da se je v letu 2015 dolžnikovo poslovanje še izboljšalo in da ni izkazana bilančna izguba.

10. Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene trditve, za katere je ocenilo, da so bile pomembne pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP). Ker jih je kot neutemeljene zavrnilo in ker ni ugotovilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je materialnopravno pravilen sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.