Jedro

Sodeči senat, ki je izdal izpodbijani sklep, za sprejem te odločitve ni bil funkcionalno pristojen. Po določbah 352. člena ZKP lahko namreč sodeči senat zavrže obtožnico le med glavno obravnavo oziroma po njej. Iz podatkov kazenskega spisa, kot tudi razlogov izpodbijanega sklepa, pa izhaja, da se glavna obravnava zoper obdolženki še sploh ni začela. V taki procesni situaciji zato sodeči senat (še) ni imel zakonske podlage za sprejem odločitve o zavrženju obtožnice na podlagi citiranih določb ZKP.

Izrek

Ob reševanju pritožbe višjega državnega tožilca se sklep sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti razveljavi.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Mariboru je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se na podlagi drugega odstavka v zvezi s 3. točko prvega odstavka 352. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), zoper obdolženi L.S. in B.S. zavrže obtožba zaradi storitve očitanih kaznivih dejanj.

2. Zoper sklep se je pritožil višji državni tožilec zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, s predlogom Višjemu sodišču v Mariboru, da pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

3. Sodišče druge stopnje je ob reševanju pritožbe izpodbijani sklep preizkusilo po uradni dolžnosti, skladno z določbo petega odstavka 402. člena ZKP in pri tem ugotovilo, da sodeči senat, ki je izdal izpodbijani sklep, za sprejem te odločitve ni bil funkcionalno pristojen. Po določbah 352. člena ZKP lahko namreč sodeči senat zavrže obtožnico le med glavno obravnavo oziroma po njej. Iz podatkov kazenskega spisa, kot tudi razlogov izpodbijanega sklepa, pa izhaja, da se glavna obravnava zoper obdolženki še sploh ni začela. V taki procesni situaciji zato sodeči senat (še) ni imel zakonske podlage za sprejem odločitve o zavrženju obtožnice na podlagi citiranih določb ZKP. Tudi drugi odstavek 352. člena ZKP se namreč nanaša na procesno situacijo preložene glavne obravnave po tem, ko se je ta že začela. V vseh drugih primerih pa, v skladu z določbo šestega odstavka 25. člena ZKP, odločajo na prvi stopnji zunaj glavne obravnave v senatu trije sodniki (zunajobravnavni senat).

4. Izpodbijani sklep je zato potrebno razveljaviti, vendar sodišče druge stopnje zadeve ne pošilja v ponovno odločanje. V pristojnosti predsednice sodečega senata je namreč nadaljnja odločitev o tem, ali bo sama izvedla in izrabila vse ukrepe za preveritev dejstev, ali so bili razlogi za neudeležbo obdolženk na glavni obravnavi utemeljeni in kdaj bosta obdolženki sposobni za zagovor ter za zagotovitev njune navzočnosti na glavni obravnavi. V nasprotnem primeru pa bo morala sprejem odločitve o obstoju okoliščin, ki začasno preprečujejo kazenski pregon, predlagati funkcionalno pristojnemu zunajobravnavnemu senatu okrožnega sodišča. 5. Po obrazloženem je sodišče druge stopnje odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).