Jedro

Odločitev o varstvu in vzgoji otrok mora biti v skladu s koristmi otrok (2. odst. 78.čl. zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR). Zato lahko upošteva sodišče interese staršev samo v skladu s tem temeljnim pravilom.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim tožeča stranka predlaga spremembo odločitve o varstvu in vzgoji mladoletnih otrok pravdnih strank S.in M. tako, da se dodelita njej, tožencu pa se naloži plačevanje preživnine po 10.000,00 Sit za vsakega od otrok za čas od 15.3.1993 dalje. Ugotovilo je, da se razmere od sodbe z dne 30.6.1992 niso toliko spremenile, da bi bil utemeljen zahtevek na predodelitev otrok. Tožnica je sicer dobila stanovanje in se redno zaposlila v.., vendar pa živita otroka pri tožencu v boljših materialnih pogojih. Toženec jima s pomočjo svojih staršev nudi primerno varstvo in oskrbo. Hčerka S. je v šoli uspešna, sicer pa sproščena, aktivna in živahna deklica. Sin M. se je pri očetu lepo vživel. Otroka se med seboj razumeta. Toženec ima pozitivne osebnostne lastnosti. Po mnenju Centra za socialno delo M. bi se s predodelitvijo k materi hčerki S. bistveno poslabšali pogoji za njen zdrav telesni in duševni razvoj.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožničino pritožbo in potrdilo sodbo prve stopnje. Potrdilo je prvostopne ugotovitve in posebej poudarilo, da so bile v prejšnjem sojenju podrobno ugotovljene osebnostne lastnosti obeh strank. Toženca je štelo za bolj primernega za varstvo in vzgojo otrok. Spremembe glede toženkinega stanovanja in dela niso take, da bi spričo nespremenjenih ugodnih okoliščin pri tožencu upravičevale predodelitev otrok.

Proti tej sodbi vlaga toženka revizijo. Uveljavlja revizijske razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče razveljavi obe sodbi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodbi druge stopnje očita protispisnost, ko iz ugotovitev prejšnjega postopka povzema za toženca prednost v njegovih osebnostnih lastnostih. Opozarja, da je take ugotovitve v sodbi prve stopnje sodba druge stopnje popravila in tudi tožnici priznala, da je primerna za varstvo in vzgojo otrok. Navedene drugostopne ugotovitve nimajo podlage v sedanji prvostopni sodbi. Osporava tudi ugotovitev, da tožnica ni zanikala toženčeve primernosti za vzgojo in oskrbo otrok. Sklicuje se na svoje navedbe o tem, da ji toženec preprečuje stike z otrokoma in da je sina M. samovoljno odpeljal od nje. Hčerko ji je odtujil. Opozarja na ugotovljene spremenjene okoliščine, zaradi katerih so odpadle ovire, da bi sodišče njej dodelilo oba otroka v varstvo in vzgojo.

Tožena stranka v odgovoru na revizijo zavrača revizijske navedbe in predlaga, da revizijsko sodišče zavrne revizijo kot neutemeljeno.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo ( 3. odst. 390.čl. zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Odločitev o varstvu in vzgoji otrok mora biti v skladu s koristmi otrok (2. odst. 78.čl. zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR). Zato lahko upošteva sodišče interese staršev samo v skladu s tem temeljnim pravilom. Po presoji revizijskega sodišča so v tej zadevi odločilne ugotovitve, da je pri tožniku za oba otroka dobro preskrbljeno tako v materialnem pogledu, kot glede počutja otrok ter njunega varstva in vzgoje. Zelo pomembna je ugotovitev, da je S. uspešna, sproščena, aktivna in živahna deklica in da se je M. vživel in se s sestro lepo razumeta. Te ugotovitve se skladajo z mnenjem Centra za socialno delo, da bi se za S. s predodelitvijo bistveno poslabšali pogoji za zdrav telesni in duševni razvoj. Otroka, ki je zadovoljen in uspešen, res ni mogoče prestaviti v drugo okolje brez zelo tehtnih razlogov. Za osebnostni in čustveni razvoj ter dobro počutje obeh otrok je pomembno tudi, da odraščata skupaj. Razmere pri tožencu so ustrezne tako v materialnem in stanovanjskem oziru, kot tudi glede osebnih odnosov med njim, njegovimi starši in otrokoma. Za koristi otrok je predvsem pomembno, da živijo v ustaljenih razmerah, brez nepotrebnih pretresov, da občutijo varnost in zadovoljstvo. Ugotovljeno je, da so pri tožencu te okoliščine v zadostni meri podane in da razmere, v katerih živita otroka, nikakor ne narekujejo sprememb. To so tudi bistveni razlogi, zaradi katerih revizijsko sodišče potrjuje odločitev sodišča prve in druge stopnje. Pri takem stanju stvari se pokaže primerjanje osebnostnih lastnosti obeh strank kot nebistveno. Za oba starša so ugotovljene pozitivne osebnostne lastnosti. Tehtanje, katere prevladujejo, je v tem primeru odveč. V tem je treba pritrditi reviziji, ki izpodbija drugostopne ugotovitve o toženčevi prednosti. Vendar se glede na okolnosti, ki so poudarjene v tej sodbi, te revizijske navedbe ne nanašajo na odločilna dejstva in je zato tudi revizijski očitek, da so bile s tako ugotovitvijo prekršene določbe postopka, neutemeljen.

Za vsestranski zdrav razvoj obeh otrok je pomembno okolje, v katerem sta otroka deležna ljubezni in naklonjenosti, kjer se počutita varna in kjer so izpolnjeni potrebni materialni pogoji. Po ugotovitvah obeh sodb so zdaj ti pogoji pri tožencu izpolnjeni. V korist otrok pa je, da bi obe pravdni stranki poskrbeli za primerne stike med materjo in otrokoma, kar pomeni, da toženec teh stikov ne sme omejevati, tožnica pa ne izrabljati v druge namene.

Človeško razumljiva je tožničina prizadetost zaradi ločitve od otrok. Vendar je edini razlog za tako odločitev sodišča presoja, da je v razmerah, kakršne so ugotovljene, dodelitev očetu otrokoma v korist. Uveljavljeni revizijski razlogi niso podani. Zato je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo tožeče stranke kot neutemeljeno (393.čl. ZPP).

O stroških revizijskega odgovora ni bilo treba odločati, ker jih toženec ni uveljavljal.