Jedro

Ob upoštevanju kriterijev za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč in za dodelitev denarne socialne pomoči, glede na ugotovljeno vrednost tožnikovega premoženja, ni izpolnjen zakonski pogoj občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje ni ugodilo tožnikovemu predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, ker je ugotovilo, da s plačilom sodne takse ne bo ogroženo njegovo preživljanje (prvi odstavek 11. člena Zakona o sodnih taksah, v nadaljevanju ZST-1). Pri tem je kot izhodišče za presojanje pravnega standarda občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje vzelo kriterij iz določbe drugega odstavka 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in 23. člena Zakona o socialnem varstvu (v nadaljevanju ZSV), in kot minimalni dohodek upoštevalo (takrat določen) znesek 229,52 EUR oziroma njegov dvakratnik (459,04 EUR). Poleg kriterija povprečnega mesečnega dohodka na člana družine prosilca, je sodišče prve stopnje pri odločanju upoštevalo tudi premoženje predlagatelja in njegovih družinskih članov skladno z določbami 19. člena ZBPP.

2. Zoper sklep prvostopenjskega sodišča je tožnik vložil pritožbo zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja. Navaja, da je sodišče ugotovilo, da njegova žena X. X. prejema 1.046,00 EUR na mesec, kar ne drži, saj je to dohodek treh mesecev. Stanovanjska hiša je zgolj v njegovi solastnini in je predlog izvršbe (In 36/2009), zato se kot taka ne more šteti v premoženje, prav tako je ne more prodati, da bi s tem plačal sodno takso. Sam dohodkov za preživljanje nima.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Vrhovno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, ter dejansko in pravno podlago izpodbijanega sklepa.

5. V prvem odstavku 11. člena ZST-1 je določeno, da sodišče oprosti stranko plačila sodnih taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. V drugem odstavku 12. člena ZST-1 je določeno, da mora stranka predlogu za oprostitev plačila sodnih taks priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo.

6. Sodišče prve stopnje je o oprostitvi plačila sodnih taks odločalo na podlagi tožnikovih navedb v izjavi o premoženjskem stanju z dne 25. 3. 2011 in pri tem pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje pravilno presojalo na podlagi kriterijev, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa ZBPP ter z njim v zvezi ZSV, kar je tudi ustaljeno stališče v sodni praksi (I Up 557/2008, I Up 47/2011). Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da povprečni mesečni dohodek na člana tožnikove družine ne dosega take višine (tj. 459,04 EUR), na drugačno odločitev sodišča ne more vplivati pritožbena navedba glede višine plače tožnikove žene.

7. Sodišče prve stopnje namreč zaradi ugotovitve glede povprečnega mesečnega dohodka na člana tožnikove družine (navedene v 6. točki obrazložitve tega sklepa) pri odločanju o oprostitvi plačila sodne takse ugotavlja tudi, ali premoženje predlagatelja in njegovih družinskih članov upravičuje oprostitev plačila sodnih taks. Pri tem je kot premoženje, pomembno pri ugotavljanju pogojev za oprostitev plačila sodnih taks, upoštevalo drugo stanovanje oziroma stanovanjsko hišo v (so)lasti tožnika (kjer tožnik in njegova žena ne živita), in katere vrednost je tožnik v izjavi o premoženjskem stanju ocenil na 50.000,00 EUR. Tudi po presoji Vrhovnega sodišča je obseg tožnikovega premoženja, ki se upošteva pri ugotavljanju pogojev za oprostitev plačila sodnih taks, takšen, da s s plačilom sodne takse, ki predstavlja enkratno obveznost, ne bo ogroženo tožnikovo preživljanje. Ta znesek premoženja namreč ne dosega oziroma ne presega višine 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, ki ga 23. člena ZSV določa kot kriterij za dodelitev denarne socialne pomoči, ki se - kot je Vrhovno sodišče že navedlo zgoraj - smiselno uporablja tudi kot merilo za presojo upravičenosti do oprostitve plačila sodnih taks.

8. Ker je trditveno in dokazno breme za oprostitev plačila sodnih taks na strani tožnika, na drugačno odločitev Vrhovnega sodišča ne morejo vplivati tožnikove navedbe v zvezi potekom izvršbe na nepremičnini. Tožnik zanje namreč ni predložil nobenih dokazil. Pri tem pa Vrhovno sodišče še pojasnjuje, da je določba 19. člena ZBPP, ki med drugim določa, katero premoženje se ne upošteva pri ugotavljanju pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči in s tem smiselno tudi pri ugotavljanju pogojev za oprostitev plačila sodnih taks, prenehala veljati s 1. 9. 2008 (Ur. l. RS, št. 23/2009). Zato se določba drugega odstavka 19. člena ZBPP, ki je določala, da se kot premoženje po tem zakonu šteje vse premično in nepremično premoženje, s katerim prosilec in njegovi družinski člani lahko razpolagajo, v tem primeru ne more uporabiti, saj je bil predlog za oprostitev plačila sodne takse vložen skupaj s tožbo dne 24. 2. 2011. 9. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča na podlagi 76. člena v zvezi z drugim odstavkom 82. člena ZUS-1.