Jedro

Odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin predstavlja pravni temelj prevzema izpolnitve (tuje) obveznosti s strani Republike Slovenije upravičencem, ki so pravico do teh pokojnin pridobili po predpisih bivše SFRJ, vendar le v obsegu in pod pogoji določenimi v 18. členu ustavnega zakona oziroma 2. in 3. členu odloka. Z odlokom je po svoji vsebini urejen pravni inštitut prevzema izpolnitve, kar pomeni, da obstaja med Republiko Slovenijo oziroma toženo stranko, ki je prevzela pod določenimi pogoji obveznost varstva pravic uživalcev vojaških pokojnin, ista obveznost, kot je doslej obstajala med njimi in matičnimi nosilci socialnih zavarovanj vojaških zavarovancev. Zato s prevzemom izplačevanja družinske pokojnine tožnica ni mogla pridobiti več pravic kot so ji bile doslej priznane.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje ni ugodilo zahtevku tožeče stranke, da se ji prizna pravica do izplačevanja družinske pokojnine kot vdovi iz poznejše zakonske zveze po pokojnem v celoti, njegovi razvezani ženi - kot souživalki do 1/2, pa ukine. Ugotovilo je, da niso podani razlogi za ugasnitev pravice do preživnine, priznane ... s pravnomočno sodbo Občinskega sodišča. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno in potrdilo sodbo prvostopnega sodišča. Svojo odločitev je oprlo na določbe odloka o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin, s katerimi je Republika Slovenija s 1.1.1991 prevzela izplačevanje pokojnin in drugih dajatev, ki so jih na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev pridobili upravičenci, državljani Republike Slovenije, le v obsegu, kot jih je priznal matični nosilec pokojninskega in invalidskega zavarovanja vojaških zavarovancev.

Proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje vlaga pravočasno revizijo tožnica zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Ponovno zatrjuje, da souživalka družinske pokojnine do nje ni upravičena zaradi svojega zadovoljivega gmotnega položaja in opozarja na dejstvo, da ... v razvezni pravdi s sodbo Okrožnega sodišča ni bila priznana pravica do preživnine. Ta pravica ji je bila naknadno priznana s pravnomočno sodbo Občinskega sodišča, s katero pa so bila grobo kršena določila zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Zaradi zmotne uporabe določb omenjenega zakona sodišče te sodbe pri svojih odločitvah ne bi smelo upoštevati. Zato predlaga, da revizijsko sodišče njeni reviziji ugodi in obe sodbi spremeni tako, da ugodi tožbenemu zahtevku oziroma podredno da ju razveljavi ter vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o reviziji ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Tožnica revizijskega razloga bistvene kršitve določb postopka ne uveljavlja niti formalno niti vsebinsko. Revizijsko sodišče je zato navedeno odločbo sodišča druge stopnje preizkusilo v okviru uradne dolžnosti (386. člen ZPP) ter pri takem preizkusu ugotovilo, da ni bila storjena bistvena kršitev določb pravdnega postopka in 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP.

Revizijska graja uporabe materialnega prava ni utemeljena. Revizijsko sodišče pri materialnopravnem preizkusu izpodbijane sodbe v mejah revizijskih razlogov in po uradni dolžnosti (386. člen ZPP) upošteva dejansko stanje, ki je ugotovljeno v izpodbijani odločbi in ki je obvezna podlaga te revizijske presoje (tretji odstavek 385. člena ZPP). Na dejansko stanje, ugotovljeno na drugi stopnji in ki je skladno dejanskemu stanju ugotovljenemu na prvi stopnji, je revizijsko sodišče vezano. Ker sta sodišči druge in prve stopnje pri reševanju spora izhajali iz pravilnih materialnopravnih izhodišč, sta pravilno ugotovili vse odločilne okoliščine spora. Sicer pa so v reviziji ponovljene trditve, ki se nanašajo na dejansko stanje (o obstoju spremenjenih razmer na strani razvezane žene, ki bi upravičevale ugasnitev njene pravice do sorazmernega dela družinske pokojnine po pokojnem), procesnopravno nedopustne (tretji odstavek 385. člena ZPP).

Ugotovljeno dejansko stanje je po presoji revizijskega sodišča dajalo prepričljivo podlago za zavrnitev tožničinega tožbenega zahtevka. S pravnomočno odločbo Zavoda za socialno zavarovanje vojaških zavarovancev v Beogradu, opr. št. Pp, je bila ... kot razvezani ženi priznana pravica do družinske pokojnine po pokojnem. V tem postopku je bilo ugotovljeno, da je ... izpolnjevala v takrat veljavnem zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev (Ur. list SFRJ, št. 7/85, 74/87, 20/89) pogoje, določene v 53. členu. Po tej določbi je imel pravico do družinske pokojnine - ob pogojih iz 48., 49. in 52. člena tega zakona - tudi zakonec, katerega zakonska zveza je bila razvezana brez njegove krivde, če je imel po sodni odločbi pravico do preživnine (prvi odstavek). V primeru, da ima zakonec iz poznejšega zakona pravico do družinske pokojnine, pridobi razvezani zakonec to pravico kot souživalec (drugi odstavek).

V predmetni zadevi je bila razvezani ženi pokojnega priznana pravica do preživnine s pravnomočno sodbo Občinskega sodišča. Družinsko pokojnino po pokojnem podpolkovniku sta od 1.1.1988 dalje uživali tožnica kot vdova in ... kot razvezana žena, vsaka do 1/2. Na podlagi 1. člena odloka o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin (Ur. list RS, št. 21/91, 4/92 - v nadaljevanju odlok) je v tem obsegu prevzela izplačevanje akontacije družinske pokojnine tožnici Republika Slovenija oziroma tožena stranka.

Z 18. členom ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 1/91-I) je Republika Slovenija prevzela obveznost varstva pravic borcev, vojaških invalidov, članov družin padlih borcev in uživalcev vojaških pokojnin s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, v obsegu in pod pogoji, ki so jih do uveljavitve tega zakona določali predpisi SFRJ. Na podlagi 21. člena omenjenega ustavnega zakona je Izvršni svet SR Slovenije izdal odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin, s katerimi je Republika Slovenija od 1.11.1991 dalje prevzela izplačevanje pokojnin in drugih dajatev, ki so jih na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev pridobili upravičenci - državljani Republike Slovenije in drugi upravičenci, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji najpozneje od 25.6.1991 dalje (1. člen).

Ta izvršilni predpis je pravni temelj prevzema izpolnitve (tuje) obveznosti s strani Republike Slovenije upravičencem, ki so pravico do teh pokojnin pridobili po predpisih bivše SFRJ, vendar le v obsegu in pod pogoji določenimi v 18. členu ustavnega zakona oziroma 2. in 3. členu odloka. Z odlokom je po svoji vsebini urejen pravni inštitut prevzema izpolnitve, kar pomeni, da obstaja med Republiko Slovenijo oziroma toženo stranko, ki je prevzela pod določenimi pogoji obveznost varstva pravic uživalcev vojaških pokojnin, ista obveznost, kot je doslej obstajala med njimi in matičnimi nosilci socialnih zavarovanj vojaških zavarovancev. Zato s prevzemom izplačevanja družinske pokojnine tožnica ni mogla pridobiti več pravic kot so ji bile doslej priznane. Temeljni učinek omenjenega pravnega predpisa je sprememba stranke na pasivni strani, sama vsebina obveznosti pa se na podlagi njegovih določil ni spremenila. Tožničin položaj se zaradi spremembe zakonodaje ni poslabšal. Zato tožnica v tem postopku ne more uveljavljati ugovorov, ki izvirajo iz temeljnega pravnega razmerja, katerega izpolnitev obveznosti je prevzela tožena stranka.

Pravica do družinske pokojnine razvezanemu zakoncu kot temeljna opredelitev prevzetega pravnega razmerja temelji na pravnomočnih odločbah (od 26.6.1991 dalje - tujih) sodišč. Tuja sodna odločba pa je po prvem odstavku 86. člena zakona o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih (Ur. list SFRJ, št. 43/82, uradni popravek v Ur. list SFRJ, št. 72/82) izenačena z odločbo sodišča Republike Slovenije in ima enak pravni učinek, če so izpolnjeni pogoji iz 87. člena (pravnomočnost odločbe po pravu države, v kateri je bila izdana). Za tujo sodno odločbo se po tretjem odstavku istega zakonskega določila štejejo tudi odločba drugega organa, ki je v državi, v kateri je izdana, izenačena s sodno odločbo.

V sporu o pravici razvezane žene do preživnine, končanem s pravnomočno sodbo pristojnega sodišča so bila rešena vsa odločilna vprašanja, ki so bila tudi pravno pomembna za odločitev o priznanju pravice ... do družinske pokojnine po pokojnem v upravnem postopku pri Zavodu za socialno zavarovanje vojaških zavarovancev v Beogradu. Zato sodišče o tem ne more ponovno odločati (prvi odstavek 12. člena ZPP).

Uveljavljeni revizijski razlogi niso podani. Tudi ob uradnem preizkusu sodbe v materialnopravnem smislu, poleg že omenjenih vprašanj, revizijsko sodišče ni ugotovilo, da bi šlo za zmotno uporabo materialnega prava. Zato je revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (393. člen ZPP).

Določbe zakona o pravdnem postopku in zakona o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih, na katerih temelji odločitev revizijskega sodišča, so bile uporabljene v skladu s 4. členom ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 1/91-I).