Jedro

Zunanji videz nepristranskosti sojenja ni neka abstraktna kategorija, temveč mora biti v vsakem posameznem primeru povezan s konkretnimi okoliščinami, ki bi v tej zadevi lahko vzbujale dvom v objektivno nepristranskost sojenja.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

A. 1. Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani je pri Okrajnem sodišču v Ljubljani zoper obdolženega A. T. vložilo obtožni predlog zaradi treh kaznivih dejanj krive ovadbe po prvem odstavku 283. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1).

2. Sodnica Okrajnega sodišča v Ljubljani, kateri je bila zadeva dodeljena v reševanje, okrajna sodnica K. K. je dne 16. 10. 2015 Vrhovnemu sodišču podala predlog za prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. V obrazložitvi predloga navaja, da naj bi obdolženi po obtožnem predlogu Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani prvo kaznivo dejanje krive ovadbe storil s tem, ko je na Upravo kriminalistične policije v Ljubljani podal kazensko ovadbo zoper višjo sodnico A. A., podpredsednico Okrožnega sodišča v Ljubljani, zaradi kaznivih dejanj po 257. in 288. členu KZ-1, drugo kaznivo dejanje krive ovadbe s tem, ko je na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani podal kazensko ovadbo zoper sodnika Okrajnega sodišča v Ljubljani, B. B. in tretje kaznivo krive ovadbe s tem, ko je podal kazensko ovadbo zoper S. A., in sicer zaradi kaznivega dejanja krive izpovedbe in mu očital, da je v kazenskem postopku IV K 87311/2010, ki se je pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani vodil zoper obdolženega, krivo izpovedal pred strokovno sodelavko J. M. Predlog za prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče predlagateljica utemeljuje s sklicevanjem na odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije Up-799/2013-19 z dne 22. 1. 2015. Meni, da bi bil s tem, ko bi obdolženemu zaradi teh kaznivih dejanj storjenih zoper podpredsednico Okrožnega sodišča v Ljubljani, sodnika Okrajnega sodišča v Ljubljani in v zvezi s kazenskim postopkom, ki je tekel pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, sodilo prav Okrajno sodišče v Ljubljani lahko okrnjen videz nepristranskosti sojenja. Tako z vidika strank v postopku, kot tudi v očeh javnosti. Predlog za prenos krajevne pristojnosti po mnenju predlagateljice dodatno utemeljuje dejstvo, da je obdolženi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani še v drugih kazenskih postopkih.

B.

3. Po prvem odstavku 35. člena ZKP skupno neposredno višje sodišče lahko določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

4. Predlagateljica predlog za prenos krajevne pristojnosti utemeljuje izključno s sklicevanjem na odločbo Ustavnega sodišča Up-799/2013-19 z dne 22. 1. 2015, v razlogih katere je Ustavno sodišče presodilo, da je pomemben element pravice do nepristranskega sojenja iz prvega odstavka 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP) in prvega odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) tudi zahteva, da se mora nepristranskost sojenja odražati navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja, ki se kaže v zaupanju, ki ga morajo sodišča v demokratični družbi vzbujati v javnosti in v primeru kazenskih postopkov predvsem pri obdolženih. Ni dovolj, da sodišče v postopku ravna in odloča nepristransko, ampak mora sodišče biti sestavljeno tako, da ne obstajajo nikakršne okoliščine, ki bi vzbujale dvom o videzu nepristranskosti sodnikov. Za zagotavljanje objektivnega vidika tega jamstva je poleg zagotavljanja garancij v postopku pomembno tudi odstranjevanje okoliščin, ki lahko prizadenejo videz nepristranskosti sodnega odločanja v javnosti oziroma povzročijo dvom o njem. Pri odločitvi, ali obstaja upravičen razlog za strah, da sodišče ni neodvisno ali nepristransko, ko gre torej za odločanje o vprašanju, ali obstaja dvom o videzu nepristranskosti, je stališče obdolženega pomembno, vendar ni odločilno. Odločilno je, ali je mogoče ugotoviti, da je ta strah objektivno utemeljen - ali so v konkretnem primeru podane takšne okoliščine, ki lahko pri razumnem človeku oziroma v očeh javnosti ob razumnem upoštevanju vseh okoliščin obravnavanega položaja ustvarijo upravičen dvom o nepristranskost kateregakoli sodnika tega sodišča kot takega.

5. Zunanji videz nepristranskosti sojenja ni neka abstraktna kategorija, temveč mora biti v vsakem posameznem primeru povezan s konkretnimi okoliščinami, ki bi v tej zadevi lahko vzbujale dvom v objektivno nepristranskost sojenja, ki od sodnika zahteva toliko jamstev, da se izključi utemeljen dvom v njegovo nepristranskost. Po oceni Vrhovnega sodišča v obravnavanem primeru predlagateljica ne navede konkretnih okoliščin, ki bi v tej zadevi pri razumnem človeku vzbujale dvom v videz nepristranskosti sojenja pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani. Niti iz predloga za prenos krajevne pristojnosti, niti iz njemu priloženega kazenskega spisa ni mogoče razbrati prav nobene neposredne povezave med sodniki kazenskega oddelka Okrajnega sodišča v Ljubljani, pred katerim se bo odločalo o obtožnem predlogu in oškodovancema A. A., višjo sodnico, trenutno dodeljeno na delo na Vrhovno sodišče RS ter B. B., sicer sodnikom, vodjo pravdnega oddelka Okrajnega sodišča v Ljubljani. Ta vez med sodniki je po presoji Vrhovnega sodišča tako šibka, da ne more vplivati na videz nepristranskosti sojenja. Zgolj dejstvo, da se obdolžencu očita, da je S. A. krivo ovadil, ker naj bi krivo izpovedal v kazenskem postopku IV K 87311/2010, ki je zoper istega obdolženca prav tako tekel pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, samo po sebi ne pomeni, da pred krajevno pristojnim sodiščem objektivno ni zagotovljeno nepristransko sojenje, z vidika nepristranskosti pa seveda tudi ni ovira, da isto sodišče odloča o več postopkih zoper istega obdolženca. Tovrstna praksa po oceni Vrhovnega sodišča tudi ne zmanjšuje zaupanja javnosti v sodstvo.

6. Kolikor so pri posameznem sodniku, ki opravlja sodniško dolžnost, podane konkretne okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti, je to razlog za izločitev sodnika (6. točka prvega odstavka 39. člena ZKP), nekonkretizirani in z ničemer izkazani pomisleki o povezanosti pa ne zadoščajo za dvom v zunanji videz nepristranskosti sojenja. Drugačna odločitev bi pomenila popolno odrekanje objektivnosti sodnikom in sodišču, na katerem sodniki izvršujejo sodno funkcijo. Videza zaupanja v nepristranskost sojenja namreč ni mogoče graditi na skrajnem nezaupanju do sodišč, ki nima nikakršne objektivne podlage v konkretni zadevi.

C.

7. Glede na navedeno Vrhovno sodišče ocenjuje, da okoliščine, ki jih navaja predlagateljica niso takšne narave, da bi lahko pri razumnem človeku oziroma v očeh javnosti ob razumnem upoštevanju vseh okoliščin obravnavanega položaja ustvarile upravičen dvom o nepristranskosti vseh sodnikov Okrajnega sodišča v Ljubljani. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.