Jedro

Sodišče je glede spremembe četrtkovih popoldanskih stikov ugotovilo, da bo deklici v korist teden dni brezskrbnega oddiha, kar dejansko drži, vendar pa nasprotna udeleženka utemeljeno opozarja, da takšna ugotovitev za izdajo začasne odredbe ne zadošča. Ne zadošča torej, da je odločitev otroku v korist, ampak mora biti izkazana njegova ogroženost. Nasprotna udeleženka utemeljeno navaja, da namen začasnih odredb ni, da se z njimi kontinuirano, večkrat med postopkom, nenehno ureja stike med otroki in starši glede na sprotne želje in spreminjajoče se razmere. Z verjetnostjo mora biti izkazana ogroženost otroka.

Izrek

I. Pritožbi predlagatelja se v celoti, pritožbi nasprotne udeleženke pa delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v III. točki izreka razveljavi ter se glede točk III/3. do 8. izreka zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. V ostalem delu se pritožba nasprotne udeleženke zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka potrdi.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek zavarovanja na podlagi predloga nasprotne udeleženke za izdajo začasne odredbe z dne 2. 7. 2020 (I. točka izreka). Predlog nasprotne udeleženke z dne 7. 4. 2021 za izdajo začasne odredbe, po kateri se tedenski stiki med mld. A. A. in B. B. (predlagatelj),1 kot so določeni v sklepu o izdaji začasne odredbe II N 437/2020 z dne 22. 4. 2020, spremenijo tako, da potekajo dvakrat tedensko v popoldanskem času od 16.00 do 19.00 ure in vsak drugi vikend od sobote ob 9.00 ure do nedelje ob 19.00 uri; v primeru kršitve začasne odredbe se predlagatelju izreče denarna kazen; začasna odredba velja do izdaje pravnomočne odločbe v tem postopku; ugovor ne zadrži njene izvršitve, je sodišče zavrnilo (II. točka izreka). Po uradni dolžnosti je sodišče izdalo začasno odredbo, s katero je prej navedeno začasno odredbo z dne 22. 4. 2020 v I. točki spremenilo tako, da se četrtkovi popoldanski stiki, določeni od 16.00 do 19.00 ure, v času od 1. 6. 2021 do 31. 8. 2021 ne izvajajo, v II. točki pa tako, da udeleženec, ki v posameznem tednu preživlja čas z mld. A., ustrezno poskrbi, da deklica dvakrat tedensko pokliče drugega starša v času od 17.00 do 20.00 ure. Več kot dvakrat tedensko pa se lahko vzpostavi telefonski klic na izrecno željo deklice. V preostalem ostane začasna odredba z dne 22. 4. 2020 nespremenjena (točki III/1. in 2. izreka). Sodišče je hkrati predlagatelja in nasprotno udeleženko napotilo na terapevtsko obravnavo oziroma svetovanje, pri čemer sta se v roku 8 dni za izbiro ustrezne institucije dolžna obrniti na pristojni CSD, ta pa je dolžan v roku 30 dni po prejemu sklepa sodišču sporočiti institucijo, kjer bosta starša opravljala terapevtsko obravnavo oziroma svetovanje. Kršitelju se izreče denarna kazen v znesku 1.000,00 EUR, če začasne odredbe ne bo upošteval, se mu v primeru ponovne kršitve izreče nova, višja denarna kazen. Začasna odredba stopi v veljavo takoj in velja do pravnomočne odločitve v postopku oziroma do drugačne odločitve sodišča, pritožba ali ugovor zoper sklep o začasni odredbi pa ne zadržita njene izvršitve (točke III/3. do 8. izreka).

2. Zoper sklep se pritožujeta oba udeleženca. Predlagatelj izpodbija točke III/3. do 6. izreka iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je sodišču že predložil potrdilo, da se je udeležil psihološkega svetovanja. Poročilo z dne 15. 4. 2020 ponovno prilaga. Od leta 2020 je nadaljeval s psihološko svetovalnimi razgovori in jih je v obdobju od 3. 3. 2020 do 26. 8. 2020 opravil 17. Po mnenju partnerske in družinske terapevtke obravnave po tem obdobju niso bile več potrebne. Predlagatelj, ki je terapevtsko obravnavo oziroma svetovanje že opravil, meni, da je na svetovanje treba napotiti le nasprotno udeleženko, ki svetovanja še ni opravila in neustrezno komunicira ter ustvarja nove konflikte. Predlaga, da višje sodišče sklep v izpodbijanem delu razveljavi.

3. Nasprotna udeleženka2 se pritožuje zoper II. in III. točko izreka izpodbijanega sklepa iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlagano začasno odredbo izda v skladu z njenim predlogom, podredno, da sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Glede zavrnitve predloga za izdajo začasne odredbe nasprotna udeleženka navaja, da je sodišče kljub njenim navedbam, s katerimi je opisovala stisko mld. A., odločilo, da ta ni ogrožena tako, da bo utrpela škodo, iz obrazložitve pa ne izhaja, da bi sodišče vzelo v obzir navedbe in priložene dokaze nasprotne udeleženke. Nasprotna udeleženka je že tekom postopka v vlogi z dne 27. 8. 2020, na naroku 28. 8. 2020 in v vlogi z dne 20. 11. 2020 izpostavila okoliščine, ki kažejo na ogroženost mld. A. in škodljive posledice trenutne ureditve. Dokazna ocena, da ogroženost mld. A. ni podana, je napačna. Nasprotna udeleženka je v podrejenem odnosu, predlagatelj ni možen skupnega dogovarjanja ter komunikacije. Način komunikacije predlagatelja z nasprotno udeleženko je enostranski. Nasprotna udeleženka je pri mld. A. začutila stiske in fizične ter psihične spremembe.

Sodišče je brez dokazov samo zaključilo, da se posledice konfliktnega odnosa med udeležencema postopka odražajo na skupni hčerki. Takšen zaključek ne izhaja niti iz poročila CSD niti iz poročila klinične psihologinje C. Sodišče ni zaslišalo predlagatelja in nasprotne udeleženke. V preveliki meri se je oprlo na poročilo in mnenje CSD z dne 5. 2. 2021, ki je zaključil, da obstoječa ureditev stikov za mld. A. ni ogrožujoča, pri čemer se je mnenje CSD oprlo na poročilo vrtca, pogovor s staršema ter na poročilo osebnega zdravnika. Vsa navedena poročila ne morejo služiti za zaključek, da mld. A. ni ogrožena. Dejstvo je, da je CSD svojo ugotovitev podal le na podlagi razgovorov z udeležencema. Navedbe nasprotne udeleženke je CSD spregledal. Sodišče in CSD na stanje ogroženosti mld. A. nista mogla sklepati niti na podlagi poročila osebnega zdravnika mld. A., zdravnik namreč po večini opisuje dogodke oziroma obiske pri njem iz leta 2020. Nasprotna udeleženka izpostavlja tudi napačno interpretacijo poročila psihologinje C., ki ni raziskovala vzrokov in krivde udeležencev postopka za ogroženost mld. A., dejstvo pa je, da je ogrožujoče dejavnike ugotovila in priporočila nadaljnjo klinično psihološko obravnavo. Sodišče je njeno priporočilo napačno tolmačilo. Priporočila je klinično psihološko obravnavo za deklico z vključitvijo celotne družine, sodišče pa je zaključilo, da je predlagala obravnavo celotne družine. Sodišče je s tem storilo bistveno kršitev določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče je spregledalo navedbe nasprotne udeleženke, ki je spremembo predlagala zato, ker neusklajenost rutin in obremenjevanje mld. A. s strani predlagatelja nanjo pretirano vplivata, do obsežnih navedb se sodišče prve stopnje ni opredelilo, storilo je bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP.

Sodišče je predlog nasprotne udeleženke zavrnilo preuranjeno. Dejstvo je, da sodišče čaka na izvedensko mnenje izvedencev in ni odločilo niti o ugovoru nasprotne udeleženke zoper sklep z dne 22. 4. 2020. Počakati bi moralo do pridobitve izvedeniškega mnenja. Ker sodišče škode na podlagi listinskih dokazov in mnenj strokovnih institucij ni moglo niti verjetno ugotoviti, bi moralo počakati do izdaje izvedenskega mnenja.

Glede odločitve o začasni ukinitvi četrtkovih popoldanskih stikov med udeležencema postopka in mld. otrokom po uradni dolžnosti ter zmanjšanju telefonskih stikov nasprotna udeleženka navaja, da sodišče na podlagi 161. člena Družinskega zakonika, DZ, izda začasno odredbo, ko je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen ter opozarja na 157. člen DZ. Podlaga za izdajo začasne odredbe so po sodni praksi le morebitna samovoljna ravnanja, s katerimi bi posamezni udeleženec spreminjal ustaljeni režim stikov in ki morajo biti izkazana. Sodišče je brez takšnih ravnanj četrtkov popoldanski stik ukinilo, čeprav za takšno odločitev ni podlage. Sodišče je sledilo le pavšalnemu predlogu CSD ter neizkazani izpovedi predlagatelja, da nasprotna udeleženka preko četrtkovega stika preprečuje počitnice. Pojasnjuje dogovarjanje glede počitnic v januarju 2021 ter zatrjuje, da je ravno predlagatelj tisti, ki bo počitnice mld. A. dejansko onemogočil, ker ne poda soglasja za izdajo osebne izkaznice. Ne iz predloga CSD ne iz odločitve sodišča ne izhaja, da bi bila taka ureditev potrebna zaradi ogroženosti mld. A. oziroma nepopravljive škode, ki bi ji nastajala. Sodišče odločitve, da se stiki ukinejo za celotno obdobje od 1. 6. do 1. 9., (namesto obdobja dveh tednov) sploh ne obrazloži in je sklep v tem delu arbitraren. Sodišče je napačno uporabilo materialno pravo, saj iz dosedanje ureditve ne izhaja, da bi bila mld. A. zaradi izvedbe četrtkovega stika ogrožena. Napačno je ugotovilo dejansko stanje in storilo absolutno bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. CSD v mnenju navaja le, da bi bilo smiselno zgolj na novo določiti izvajanje stikov ob četrtkih v primeru počitnic mld. A., ne pa da bi se ta četrtkov stik tudi ukinil. Odločitev je napačna tudi zato, ker ni namen začasnih odredb, da se z njimi kontinuirano, večkrat med postopkom, nenehno ureja stike med otroki in starši glede na sprotne želje udeležencev in spreminjajoče se razmere. Nasprotna udeleženka pojasnjuje, da je četrtkov stik, če bi se tako s predlagateljem dogovorila, vedno pripravljena izpustiti. Ukinitev tega stika v celotnem obdobju pa je nesorazmerna. Absolutno bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je podana tudi zato, ker je sodišče predlog nasprotne udeleženke zavrnilo, ker ogroženost mld. A. glede na trenutno določen režim stikov ni izkazana, hkrati pa je zaradi njene ogroženosti, ki je ni pojasnilo, izdalo novo začasno odredbo.

Nasprotna udeleženka izpodbija tudi odločitev sodišča, ki je ukinilo vsakodnevne telefonske stike mld. A. z enim izmed udeležencev in jih zmanjšalo na dvakrat tedensko. Tudi tu je napačno ugotovilo dejansko stanje. Dejstvo je, da je mld. A. stik, čeprav telefonski, nedvomno v korist. Predlagatelj mld. A. na klice ni pripravil. To ne narekuje spremembe začasne odredbe, temveč izrek denarne kazni zaradi ravnanja v nasprotju z začasno odredbo z 22. 4. 2020. Sodišče bi moralo pri odločanju o stikih zagotavljati otrokovo dejansko korist in preprečevati njeno ogroženost. Slednjega sodišče s predmetno odločbo na zasleduje. Tudi ne drži, da so telefonski stiki z izdajo izpodbijanega sklepa bolj precizirani. Sodišče je namreč diskrecijo, kdaj naj bi dva telefonska tedenska stika z drugim časom potekala, prepustilo staršu, pri katerem je mld. A. ter tako odprlo možnost za še več konfliktov. Odločitev je tudi v nasprotju s sodno prakso, iz katere jasno izhaja, da je stopnja konkretizacije otrokovih stikov v odločbi odvisna od zmožnosti medsebojne komunikacije staršev. Nepravilno je sodišče odločitev o izvedbi preostalih telefonskih stikov, ki presegajo dvakrat tedensko določene stike, prevalilo na mld. A. 4. Pritožba predlagatelja je utemeljena v celoti, pritožba nasprotne udeleženke pa je delno utemeljena.

_Glede zavrnitve predloga predlagateljice za izdajo začasne odredbe z dne 7. 4. 2021_

5. Ureditvena začasna odredba je izjemen ukrep. Omejena je na nujne primere, ko je treba z vidika zagotavljanja otrokove koristi ukrepati že pred izdajo končne odločbe in z začasno odredbo zavarovati otrokov položaj. V skladu s 161. členom Družinskega zakonika (DZ) izda sodišče začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Otrokova ogroženost je podana, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju (drugi odstavek 157. člena DZ).

6. Nasprotna udeleženka bi torej morala z verjetnostjo izkazati, da je začasna odredba o spremenjeni ureditvi stikov nujna zaradi konkretne ogroženosti mld. hčerke udeležencev postopka. Ogroženost mld. A. je nasprotna udeleženka sicer zatrjevala, vendar je tudi po oceni sodišča druge stopnje sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da te (ob trenutnem režimu stikov) ni izkazala.

7. Stiki med udeležencema in njuno mld. hčerko so trenutno urejeni z začasno odredbo z dne 22. 4. 2020, po kateri mld. A. preživi teden dni z materjo in teden dni z očetom. V tednu, ki ga preživi z materjo, ima v četrtek popoldan stik z očetom in obratno. Poleg tega ima mld. deklica vsakodnevne telefonske stike s staršem, s katerim ne preživlja določenega tedna, in sicer lahko udeleženec, ki v posameznem tednu ne preživlja časa z mld. A., to v tem tednu pokliče vsak dan med 18. in 19. uro.3 Stiki po navedeni začasni odredbi potekajo, sodišče je pravilno navedlo, da je enak obseg stikov z obema staršema deklici v korist ter zaključilo, da nasprotna udeleženka ni z ničemer izkazala ogroženosti deklice kot pogoja za izdajo začasne odredbe. S tem zaključkom se strinja tudi sodišče druge stopnje. Neutemeljena je navedba, da sodišče ni upoštevalo navedb in priloženih dokazov nasprotne udeleženke, saj se je do relevantnih navedb opredelilo v zadostni meri. Tudi očitek o absolutno bistveni kršitvi določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena zakon a o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi z 42. členom zakona o nepravdnem postopku, ZNP-1, ni utemeljen in je bilo sklep sodišča prve stopnje mogoče preizkusiti. Odločilno dejstvo je ogroženost mld. A., zato so očitki sodišču glede zaključka, da se posledice konfliktnega odnosa med udeležencema postopka odražajo na skupni hčerki, nerelevantni in nanje ni treba odgovarjati. Sodišče res ni zaslišalo predlagatelja in nasprotne udeleženke, vendar to glede na izvedene dokaze tudi po oceni sodišča druge stopnje ni bilo potrebno.

8. Sodišče se je pravilno oprlo na poročilo in mnenje CSD z dne 5. 2. 2021, ki je upoštevalo poročilo Vrtca, pogovor s staršema ter poročilo osebnega zdravnika. V poročilu CSD, ki ga je sodišče upoštevalo v skladu s 108. členom ZNP-1, je podano mnenje, da trenutni režim stikov deklice ne ogroža. Tudi iz poročila Vrtca ne izhaja, da bi bila mld. deklica pri predlagatelju kakorkoli ogrožena in je sodišče tudi to poročilo pravilno povzelo. Kot je pravilno zaključilo, pa težav deklice, ki jih zatrjuje nasprotna udeleženka in jih želi pripisati očetu, ni potrdil niti dekličin lečeči pediater. Nasprotna udeleženka navaja, da je ta po večini opisoval dogodke oziroma obiske pri njemu iz leta 2020, po drugi strani pa sama navaja, da je te težave izpostavila že v vlogah iz leta 2020 ter na naroku v letu 2020, a jih osebni zdravnik ni potrdil. Prav tako je neutemeljen očitek glede interpretacije poročila psihologinje C., ki ga sicer ni mogoče upoštevati kot mnenja izvedenke. Psihologinja je namreč navedla, da je A. tedensko v kontaktu le z enim staršem, kar v tej starosti otroka predstavlja pomemben ločitveni stres. Takšen zaključek je sodišče pravilno interpretiralo. Navedlo je namreč, da nobeden od ključnih deležnikov (niti klinična psihologinja) ni zaznal, da bi bila deklica ogrožena in v stiski zaradi obsega časa, ki ga preživlja z očetom oziroma njegovih slabih starševskih kapacitet. Tudi upoštevaje navedeno poročilo stres za deklico predstavljajo tedenski kontakti samo z enim staršem (tako predlagateljem kot nasprotno udeleženko), ne pa težave na strani predlagatelja, kot skuša prikazati nasprotna udeleženka. Kakšno psihološko obravnavo je psihologinja priporočila, za ugotovitev odločilnega dejstva ogroženosti ni relevantno. Iz njenega poročila sicer izhaja, da je predlagala klinično psihološko obravnavo za deklico z vključitvijo celotne družine, sodišče pa je v dokazni oceni navedlo, da je predlagala klinično obravnavo celotne družine (torej vključitev celotne družine), zato tudi očitek, da je sodišče storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je kršitev tehnične narave, ni utemeljen.

9. Sodišče je o predlogu odločilo na podlagi trditev in izvedenih dokazov. Na podlagi teh, kot povzema nasprotna udeleženka, ni moglo niti verjetno ugotoviti, da mld. hčerki udeležencev grozi težko nadomestljiva škoda, zato je predlog predlagateljice za izdajo začasne odredbe pravilno zavrnilo. Njena navedba, da bi moralo počakati do pridobitve izvedeniškega mnenja, ni utemeljena, glede na naravo postopka, ki jo opredeljujeta potreba po hitri odločitvi in drugačni dokazni standard od tega, ki se zahteva za odločitev o zahtevku oziroma predlogu. Sodišče se tako omeji na izvedbo tistih dokazov, ki mu omogočajo razumno hitro oceno, ali je ogroženost otroka tolikšna, da terja njegovo (ponovno) zavarovanje pred izdajo končne odločitve o zadevi.4

10. Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijane II. točke izreka tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo predlagateljice v tem delu zavrnilo in izpodbijano II. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

_Glede začasne odredbe, izdane po uradni dolžnosti, v delu začasne ukinitve četrtkovih popoldanskih stikov med udeležencema postopka in mld. otrokom ter glede zmanjšanja telefonskih stikov_

11. Glede na pogoje za izdajo regulacijske začasne odredbe, ki so bili že obrazloženi, po oceni sodišča druge stopnje nasprotna udeleženka utemeljeno navaja, da je sodišče začasno odredbo o ukinitvi četrtkovih popoldanskih stikov ter zmanjšanju telefonskih stikov izdalo neutemeljeno. Sodišče prve stopnje namreč ogroženosti mld. A. glede na trenutno določen režim stikov ni ugotovilo, zato pogojev za izdajo začasne odredbe po uradni dolžnosti in spremembo stikov, ni bilo.5

12. Tako je sodišče glede spremembe četrtkovih popoldanskih stikov ugotovilo, da bo deklici v korist teden dni brezskrbnega oddiha, kar dejansko drži, vendar pa nasprotna udeleženka utemeljeno opozarja, da takšna ugotovitev za izdajo začasne odredbe ne zadošča. Ne zadošča torej, da je odločitev otroku v korist, ampak mora biti izkazana njegova ogroženost.6 Ogroženost zaradi četrtkovega stika pa tudi iz poročila in mnenja CSD, na katerega je sodišče svojo odločitev oprlo, ne izhaja (CSD meni, da trenutni režim deklice ne ogroža), čeprav CSD ukinitev stika v času dekličinih počitnic z navedbo, da bi bilo treba na novo določiti izvajanje stika ob četrtkih v primeru počitnic (zaradi zmanjšanja možnosti za konflikt med staršema), podpira.

13. Sodišče druge stopnje soglaša tudi z navedbo nasprotne udeleženke, da ogroženost ni izkazana niti glede telefonskih stikov, ki so v začasni odredbi z dne 22. 4. 2020 določeni tako, da potekajo vsakodnevno po eno uro. Odločitev o zmanjšanju telefonskih stikov je sodišče obrazložilo s tem, da je smotrno (zaradi zmanjšanja medsebojnih obtoževanj udeležencev in največje dekličine koristi), da se ti stiki zmanjšajo in določijo dvakrat tedensko. Pri tem pa je, kot opozarja nasprotna udeleženka, diskrecijo glede telefonskih stikov prepustilo staršu, pri katerem se nahaja mld. A., in s tem dejansko odprlo možnost za več konfliktov, čemur se je sodišče sicer želelo izogniti.

14. Nasprotna udeleženka utemeljeno navaja, da namen začasnih odredb ni, da se z njimi kontinuirano, večkrat med postopkom, nenehno ureja stike med otroki in starši glede na sprotne želje in spreminjajoče se razmere.7 Z verjetnostjo mora biti izkazana ogroženost otroka. Ker ta glede na trenutno določen režim stikov ni izkazana, je sodišče druge stopnje neutemeljeno izdano začasno odredbo v točkah III/1. in (posledično) 2. izreka izpodbijanega sklepa razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Ker je sodišče druge stopnje pritožbi nasprotne udeleženke glede tega dela izpodbijanega sklepa ugodilo iz že navedenih razlogov, na ostale pritožbene navedbe ne odgovarja (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

_Glede začasne odredbe, izdane po uradni dolžnosti, v delu terapevtske obravnave oziroma svetovanja_

15. CSD je v poročilu in mnenju z dne 5. 5. 2021 navedel, da meni, da je odgovornost udeležencev urejanje starševskega odnosa in komunikacije z vključitvijo v ustrezne oblike strokovne pomoči zaradi prepoznavanja nezmožnosti konstruktivne komunikacije med staršema ter njunega visoko konfliktnega odnosa, ki lahko pri mld. A. povzroča stisko. Sodišče prve stopnje je predlagatelja in nasprotno udeleženko na podlagi takšnega mnenja napotilo na terapevtsko obravnavo oziroma svetovanje, ne da bi konkretiziralo za kakšno obravnavo oziroma svetovanje gre. Po oceni sodišča druge stopnje je pritožba udeležencev glede napotitve na terapevtsko obravnavo oziroma svetovanje po uradni dolžnosti utemeljena.

16. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi navedlo, da je potrebno svetovanje za izboljšanje starševske komunikacije, ni pa takšne odločitve v izreku. Oprlo se je na poročilo psihologinje (ki ga ni mogoče upoštevati kot izvedeniško mnenje), ki je psihološko obravnavo priporočila celotni družini, vendar z vključitvijo celotne družine v klinično psihološko obravnavo za deklico, kar pa ne pomeni, da je psihologinja priporočila (to tudi ni bil predmet njene presoje) svetovanje za izboljšanje starševske komunikacije. Prav tako iz poročila CSD izhaja, da je odgovornost staršev urejanje starševskega odnosa in komunikacije z vključitvijo v ustrezne oblike strokovne pomoči, brez pojasnila, za kakšno obliko pomoči naj bi šlo. Predlagatelj pa utemeljeno navaja, da se je svetovanja že udeležil in je potrdilo o udeležbi z dne 15. 4. 2020 predhodno že vložil v spis, pritožbi pa prilaga tudi potrdilo z dne 31. 5. 2021,8 iz katerega izhaja, da je v obdobju od 3. 3. 2020 do 26. 8. 2020 opravil 17 psihološko svetovalnih razgovorov, 26. 8. 2020 pa so bila srečanja zaključena, ker ni bilo več akutnih vprašanj, vezanih na njegovo starševsko vlogo.

17. Ker je dejansko stanje glede terapevtske obravnave oziroma svetovanja ostalo nepopolno ugotovljeno, je bilo treba sklep sodišča prve stopnje v tem izpodbijanem delu razveljaviti in sodišče druge stopnje v tem obsegu zadevo vrača sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje s pomočjo CSD razčisti, ali (razlogi glede ogroženosti) in kakšna terapevtska obravnava je za udeleženca potrebna ter, ali je potrebna za oba, glede na psihološko svetovalne razgovore, ki jih je predlagatelj že opravil (kot izhaja iz priloge A 171 so bili ti namenjeni razbremenitvi trenutne družinske situacije in podpori v njegovi starševski vlogi z mladoletno hčerko ter iskanju rešitev za dano družinsko situacijo).

18. Zaradi razveljavitve točke III/3. izreka so posledično razveljavljene tudi nadaljnje točke III/4.-8. izreka.

19. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za nadaljnje odločanje.

1 B. B. je hkrati tudi nasprotni udeleženec, sodišče druge stopnje ga zaradi jasnosti označuje kot predlagatelja. 2 Hkrati je tudi predlagateljica, zaradi jasnosti jo sodišče druge označuje kot nasprotno udeleženko. 3 Zoper sklep z dne 22. 4. 2020 je sicer nasprotna udeleženka vložila tudi ugovor, o katerem pa sodišče prve stopnje še ni odločilo. 4 Sodišče druge stopnje pri tem ocenjuje, da tudi za odločitev o ugovoru nasprotne udeleženke zoper sklep o začasni odredbi z dne 22. 4. 2020 ni potrebno čakanje na izdelavo izvedeniškega mnenja. 5 Sodišče prve stopnje je pri tem spreminjalo ureditev v začasni odredbi z dne 22. 4. 2020 glede katere o ugovoru še ni odločilo, pa bi po oceni sodišča druge stopnje to (vsaj sočasno) že moralo storiti. 6 Ne le hipotetična možnost. 7 Sklep VSL I Cp 1706/2020. 8 Glede na vsebino poročila CSD in odločitev sodišča prve stopnje gre za dopusten dokaz.