Jedro

Predmet tega postopka je ocena materialnih in pridobitnih zmožnosti preživninskih zavezancev, ki naj sodišču, upoštevajoč oceno preživninskih potreb otrok, omogoči končno določitev preživnine. Matematični pristop ugotavljanja teh potreb in zmožnosti ni neprimeren.

Preživljanje mladoletnih ptrok ima prednost pred vsemi drugimi obveznostmi in tudi pred lastnim preživljanjem staršev. Treba je ugotoviti, katere in kolikšne so potrebe otrok in šele, če starši ne zmorejo pokriti vseh, omejiti tiste, manj osnovne.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanem delu potrdi.

II. Udeleženca sam krijeta stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: I. razvezalo zakonsko zvezo udeležencev postopka; II. hčeri udeležencev postopka - osemletno A. A. in skoraj enajstletno B. B. zaupalo v vzgojo in varstvo materi, III. uredilo stike očeta z deklicama in IV. mu od 15. 7. 2021 naložilo plačevanje preživnine – do 1. 9. 2022 v zneskih, ki so natančneje navedeni v izreku izpodbijanega sklepa; od 1. 9. 2022 dalje pa po 165 EUR za vsako; V. višji tožbeni zahtevek je zavrnilo ter VI. sklenilo, da udeleženca krijeta vsak svoje stroške postopka.

2. Zoper tak sklep se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožuje nasprotni udeleženec. Izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje o potrebah otrok, svojih zmožnostih in zmožnostih predlagateljice. Predlaga razveljavitev sklepa. Pravno odločilne (1. odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku; ZNP-1) pritožbene navedbe bodo zaradi večje preglednosti predstavljene v nadaljevanju obrazložitve ob hkratnem odgovoru nanje.

3. Predlagateljica predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je pritožbo obravnavalo na seji 17. 5. 2023. Senat je sklenil, da je treba za pravilno ugotovitev dejanskega stanja dopolniti dokazni postopek in zato sklenil, da se razpiše obravnava (2. odstavek 347. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Četudi gre za družinsko zadevo, ki je po svoji vsebini vsekakor pomembnejša, je senat sklenil, da bo o zadevi odločila sodnica poročevalka kot posameznica. V pritožbenem postopku višje sodišče namreč obravnava samo odmero preživnine; dejanske ugotovitve pa je bilo treba dopolniti v majhnem delu – glede materinih premoženjskih zmožnosti. Opisano utemeljuje oceno, da ne gre za zapleteno zadevo glede pravnih ali dejanskih vprašanj. Ob tem, ko je cilj pritožbene obravnave zgolj v razčiščenju dejanskih ugotovitev, je na dlani tudi, da od odločitve o pritožbi ni mogoče pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja.

6. Pritožbeno sodišče je narok opravilo v odsotnosti pravilno vabljenega nasprotnega udeleženca, saj je ta pojasnil, da o zmožnostih predlagateljice, povezanih z opravo terapij (v zvezi s tem je bilo treba dopolniti dokazni postopek), ne ve ničesar (elektronsko sporočilo z 31. 5. 2023). Poleg tega njegov dopust ni opravičljiv razlog za preložitev naroka.

7. V skladu z določbo 1. odstavka 190. člena Družinskega zakonika (DZ) se preživnina določi glede na potrebe otrok in pridobitne zmožnosti staršev.

_O potrebah deklic_

8. Potrebe hčera udeležencev postopka je sodišče prve stopnje ocenilo po posameznih sklopih, ki so navedeni v 2. odstavku 190. člena DZ, in zaključilo, da mesečno za preživljanje porabita po 350 EUR mesečno, do vključno februarja 2022 pa sta rabili nekoliko manj – 330 EUR mesečno. Potrebe so po ugotovitvah sodišča prve stopnje nekoliko višje od opisanega, a v skladu s stališčem Vrhovnega sodišča RS1 stroškov, ki nastajajo obema staršema, ker z deklicama preživljata počitnice, pri izračunu preživninskega bremena nasprotnega udeleženca ni dodatno upoštevalo.2

9. Pritožnik po nepotrebnem izpostavlja, da je treba preživnino odmeriti glede na potrebe konkretnega otroka, ne pa glede na neke povprečne izdatke otrok določene starosti. Prav to je namreč sodišče prve stopnje naredilo v 17. in 18. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Seveda pa ugotavljanje potreb otroka ne pomeni seštevanja računov za plačane dobrine, gre za oceno, za ovrednotenje potreb.3 Otrokovi stroški se namreč od meseca do meseca razlikujejo in se jih ne da določiti natančno. Bistveno je, da odmerjena preživnina omogoča zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja otroka na daljši rok. 4

10. Pritožbeno stališče, da mora sodišče kritično presoditi, kaj preživninski upravičenec dejansko potrebuje in česa ne, ter glede katerih stroškov sta starša soglašala, pa ni pravilno. Preživljanje mladoletnih otrok ima prednost pred vsemi drugimi obveznostmi in tudi pred lastnim preživljanjem staršev. Poleg tega razhod staršev ne sme poslabšati položaja otrok, če za to ni resnih razlogov. Kadar starši zmorejo poskrbeti za potrebe svojih otrok, ni podlage, da jih sodišče upošteva v razumnem obsegu, kot zmotno meni pritožnik. Sodišče mora najprej ugotoviti, katere in kolikšne so potrebe otrok in šele, če starši ne zmorejo pokriti vseh, omejiti tiste, manj osnovne. Ker tega, da pritožnik ne bi zmogel za svoji hčeri prispevati po 165 EUR mesečno, skupaj torej 330 EUR, sodišče prve stopnje ni ugotovilo in tudi pritožbeno sodišče ne5, podlage za znižanje preživnine tako, da se nekatere od potreb deklic ne bi upoštevale, ni.

11. Ovrednotenje potreb otrok udeležencev postopka tudi ni v ničemer pretirano. Pritožba je v tem delu drobnjakarska, teži k matematičnemu pristopu k ugotavljanju potreb otrok, ki je, kot je bilo že pojasnjeno, napačen in ga sodna praksa odklanja. Pritožnik za prav nobenega od grajanih stroškov ne pojasni, s kakšnim zneskom bi bilo mogoče pokriti potrebe deklet. Ker je njun oče in je za njuno preživljanje (v naravi) do razhoda družinske skupnosti nedvomno skrbel, pa bi to lahko in moral storiti.

12. 100 EUR za prehrano doma ter 37 oz. od marca 2022 po 56 EUR mesečno za prehrano v šoli je realen in (z izpovedjo predlagateljice6) izkazan znesek. (Ne)strinjanje očeta s tem, da deklici jesta popoldansko malico v šoli ter (tudi sicer prepozne) navedbe o tem, da je zdaj več ne, na oceno potreb ne morejo vplivati. Otroci v starosti A. A. in B. B. morajo jesti tako doma kot v šoli. Če popoldanske malice ne jesta v šoli, jo pač pojesta doma, s čimer prav tako nastajajo stroški. Hrana deklic njune starosti mora biti zdrava, redna in raznovrstna. Koliko bi za takšno prehrano osem in enajst let starih deklic zadoščalo, pritožnik niti ne navede.

13. Tudi če nekaj oblačil dobita v dar, deklici, ki sta še v obdobju hitre rasti, hkrati pa v obdobju, ko osebna urejenost postaja pomembnejša, gotovo porabita po 50 oz. 60 EUR mesečno za obleko in obutev (kvalitetni otroški čeveljčki niso poceni). Koliko manj naj bi porabili, pritožnik ne pojasni.

14. Povsem realna in (z izpovedjo predlagateljice) izkazana je tudi ocena: 1. stroškov šolskih potrebščin (sem ne spadajo le zvezki in pisala, ampak še drug droben material in tudi delovni zvezki ter knjige), 2. izletov in šol v naravi, 3. čistil in pripomočkov za osebno higieno ter 4. razvedrila, daril, ipd. – vsakega po 10 EUR mesečno. Res je, da se vseh naštetih stvari ne kupuje vsak mesec, ampak enkrat ene, drugič druge, nekatere pa skoraj vsak mesec IV Cp 1248/2019. Sodišče verjame, da tudi pritožnik deklici pelje v kino ali na rojstni dan in jima nudi razvedrilo, a glede na čas, ki ga preživita pri njem, je nedvomno večji del teh stroškov na predlagateljici, ocena pa ni v ničemer pretirana. 5 EUR mesečno za stroške lekarne oz. zdravil je minimalni znesek. Ob tem, koliko časa deklici preživita pri očetu in koliko pri materi, je pritožbena teza o tem, da ima tudi pritožnik stroške z zdravili, neresna.

15. Navedbe o tem, da stroški plesnih vaj in nogometa nastajajo le deset mesecev v letu, so nepotrebne; sodišče prve stopnje jih je tako tudi upoštevalo. Nedvomno z ukvarjanjem s športoma nastajajo tudi stroški oblačil in obutve, njihova ocena na 10 EUR mesečno je povsem ustrezna.

16. Pritožnik zmotno meni, da je sodišče dvakrat upoštevalo po 50 EUR za prehrano doma, ker predlagateljica 50 EUR za prehrano prispeva svoji materi. Tudi ocena stanovanjskih stroškov na 50 EUR je povsem realna. Kako stroške plačuje predlagateljičina mati, ni odločilno – sodišče v tem postopku vrednoti potrebe deklic, ne pa način plačevanja stanovanjskih stroškov.

17. Dodatnih 60 EUR letno (oz. 5 EUR mesečno) sodišče prve stopnje ni upoštevalo le na račun voženj, kot zmotno meni pritožnik, ampak na račun občasnih stroškov, ki jih je primeroma naštelo – nogometni turnir, oratorij, prevozi k dejavnostim. Ne drži pritožbeni očitek, da trditev o takšnih stroških ni bilo, res pa so bile drugače umeščene od sistematike sodišča v izpodbijanem sklepu – predlagateljica je trdila, da deklici za razvedrilo in prosti čas potrebujeta po 70 EUR mesečno.

_O zmožnostih staršev_

18. Višje sodišče mora pritožniku pojasniti, da je predmet tega postopka ocena materialnih in pridobitnih zmožnosti preživninskih zavezancev, ki naj sodišču, upoštevajoč oceno preživninskih potreb otrok, omogoči končno določitev preživnine, torej vzpostavitev ustreznega sorazmerja med potrebami otrok in zmožnostmi vsakega od staršev, ne natančen matematični izračun dohodkov in drugih premoženjskih koristi, ki jih imata pravdni stranki zaradi opravljanja dela.

19. Pritožbeno sodišče je tako prepričano, da so zmožnosti nasprotnega udeleženca takšne, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, torej da zmore mesečno zaslužiti 1.100 EUR. Njegova plača je zdaj res nižja (po ugotovitvah sodišča prve stopnje povprečno 820 EUR mesečno), a sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je mlad in zdrav, da občasno opravi nadure, ves čas skupnega življenja družine pa je zaslužil z dodatnimi mizarskimi deli (predlagateljica je izpovedala, da je zaslužil mesečno po 400 do 500 EUR). Zakaj naj bi takšne ugotovitve spodbujale delo na črno, pritožbeno sodišče ne razume.

20. O zmožnostih predlagateljice pa se je pritožbeno sodišče prepričalo na naroku. Predlagateljica zasluži nekoliko manj od nasprotnega udeleženca, približno 752 EUR mesečno, dela od 8 do 16 ure, en teden v mesecu pa dežura še popoldan in v soboto. Deklici sta po ugotovitvah sodišča pretežni del časa z materjo, na naroku 16. 6. 2023 je ta pojasnila, da stiki z očetom odpadajo; tudi na dan naroka, ki se ga nasprotni udeleženec ni udeležil, ker naj bi bil s hčerkama na morju, sta bili v šoli in ne z očetom. Pritožbeno sodišče tako verjame predlagateljici, da se nima časa ukvarjati s terapijami preko refleksnih točk, za kar se je priučila; sprejema tudi pojasnilo, da je šla na tečaj bolj zase, da pridobi nova znanja. Kljub temu pa so njene zmožnosti nekoliko boljše kot kaže zgolj njena plača, saj je do neke mere podjetna. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje razpolaga s 60 EUR mesečno (upoštevaje časovne meje pravnomočnosti, torej dan izdaje izpodbijanega sklepa), ki jih prejme od oseb, ki jih ima prijavljene na svojem naslovu.

_O razporeditvi preživninskega bremena_

21. Zmožnosti nasprotnega udeleženca so torej nekoliko boljše od predlagateljičinih. Odločitev sodišča prve stopnje, da mora toženec pokriti nekaj manj kot polovico potreb obeh mladoletnih hčera (nekaj jih pokrije v času, ki ga preživita pri njem) torej ni v pritožnikovo škodo.

_Odločitev višjega sodišča in podlaga zanjo_

22. Pritožba po tem, ko je višje sodišče dejansko stanje popolno ugotovilo, ni utemeljena, zato jo je višje sodišče zavrnilo (353. člen ZPP).

23. Udeleženca sta priglasila stroške pritožbenega postopka. V skladu s 101. členom ZNP-1 je višje sodišče odločilo, da krijeta vsak svoje. Gre namreč za postopek za ureditev razmerij med udeležencema kot staršema, torej postopek v korist obeh, predvsem pa za zagotovitev koristi mladoletnih otrok.

1 Prim. sodbo VS RS II Ips 114/2018 z 21. 6. 2018, v kateri je zavzeto stališče, da je treba v primerih, ko otrok počitnikuje tako z enim kot z drugim staršem, to dejstvo upoštevati in nerezidenčnega starša ne obremeniti dvojno - najprej za strošek lastnega počitniškega aranžmaja z otrokom (ki ga nosi po naravi stvari) ter nato hkrati še za sorazmeren strošek počitniškega aranžmaja bivšega zakonca z otrokom (ki bi ga nosil prek povečanega preživninskega bremena). 2 18. točka obrazložitve na 11. strani izpodbijane sodbe. 3 Prim. odločbe VSL IV Cp 1248/2019, IV Cp 1370/2019, IV Cp 1853/2020 in druge. 4 Prim. VSL IV Cp 1535/2021. 5 Na Centru za socialno delo je bil pripravljen plačevati po 200 EUR preživnine za vsako od hčera. 6 Gl. opombo 2 na 9. strani izpodbijane sodbe.