Jedro

Okoliščina, da je sorodnik enega od udeležencev postopka zaposlen na pristojnem sodišču, sama po sebi ne utemeljuje prenosa pristojnosti. Samo dejstvo, da je predlagateljičina mati sodnica na višjem sodišču, ki bi odločalo o morebitni pritožbi v obravnavani zadevi, torej ni bilo razlog za sklep, da bi zaradi njenega položaja v sodni hierarhiji, morebitnih poznanstev ali vpliva znotraj pravosodnega okolja, obstajal utemeljen dvom o videzu nepristranskosti sodišča prve stopnje in zato za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Obravnavani postopek je drugačen od prej navedenih postopkov, ki sicer potekata med istima udeležencema. Po vsebini ne gre za posebej občutljivo pravno vsebino (npr. družinskopravno) ali za reševanje spora (npr. pravdni postopek), temveč za nepravdni postopek, ki je namenjen ureditvi medsebojnih razmerij. Poleg tega predlog za delegacijo pristojnosti tokrat vlaga predlagateljica, katere mati je sodnica višjega sodišča (ne njen procesni nasprotnik kot v predhodnih dveh primerih); sodišče prve stopnje pa razlogov za delegacijo pristojnosti ne najde.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani teče nepravdni postopek zaradi delitve nepremičnine v solastnini.

2.Okrajno sodišče v Ljubljani je Vrhovnemu sodišču poslalo predlog predlagateljice za prenos pristojnosti po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlagateljica pojasnjuje, da je njena mati sodnica na Višjem sodišču v Ljubljani, ki odloča o morebitni pritožbi v obravnavani zadevi in bi zaradi njenega položaja v sodni hierarhiji, morebitnih poznanstev ali vpliva znotraj pravosodnega okolja, obstajal utemeljen dvom o videzu nepristranskosti sodišča v Ljubljani. Predlogu prilaga sklep Vrhovnega sodišča I R 96/2025 s 4. 6. 2025, s katerim je bilo v drugem postopku med istima udeležencema takšnemu predlogu za delegacijo pristojnosti ugodeno.

3.Okrajno sodišče v Ljubljani v dopisu ocenjuje, da razlogi za delegacijo pristojnosti tekom trajanja postopka pred sodiščem prve stopnje niso podani.

4.Predlog je bil vročen nasprotnemu udeležencu, ki se nanj ni odzval.

5.Predlog ni utemeljen.

6.V skladu s 67. členom ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Sodna praksa med druge tehtne razloge najpogosteje uvršča dvom v nepristranskost sojenja.

Institut prenosa pristojnosti pomeni izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato je razloge zanj treba razlagati restriktivno.

7.Okoliščina, da je sorodnik enega od udeležencev postopka zaposlen na pristojnem sodišču, sama po sebi ne utemeljuje prenosa pristojnosti.

Vrhovno sodišče je v primeru majhnih sodišč res ugotavljalo, da bi bil lahko okrnjen videz nepristranskosti sodišča, če je pri njem zaposlen strankin sorodnik, vendar pa je vedno treba imeti pred očmi vse okoliščine konkretnega primera.

8.Tako je Vrhovno sodišče ravnalo tudi ob odločanju o prenosu pristojnosti v predhodnih postopkih udeležencev tega postopka. V zadevi I R 166/2025 je izpostavilo, da je prenos pristojnosti predlagal tožnik, da gre za motenje posesti in v ozadju za občutljivo družinsko situacijo, saj sta pravdni stranki nekdanja zunajzakonska partnerja, motilno dejanje pa je po navedbah tožnika predstavljalo ravnanje toženke po prenehanju skupnosti. Predlogu istega predlagatelja je ugodilo tudi v zadevi I R 96/2025, kjer je šlo za odločanje o vzgoji in varstvu, stikih ter preživnini, ob tem upoštevalo, da je prenos pristojnosti predlagal udeleženec, posebej pa izpostavilo občutljivo družinskopravno naravo. Samo dejstvo, da je predlagateljičina mati sodnica na višjem sodišču, ki bi odločalo o morebitni pritožbi v obravnavani zadevi, torej ni bilo razlog za sklep, da bi zaradi njenega položaja v sodni hierarhiji, morebitnih poznanstev ali vpliva znotraj pravosodnega okolja, obstajal utemeljen dvom o videzu nepristranskosti sodišča prve stopnje in zato za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.

9.Obravnavani postopek je drugačen od prej navedenih postopkov, ki sicer potekata med istima udeležencema. Po vsebini ne gre za posebej občutljivo pravno vsebino (npr. družinskopravno) ali za reševanje spora (npr. pravdni postopek), temveč za nepravdni postopek, ki je namenjen ureditvi medsebojnih razmerij.

Predlagateljica v IV. točki predloga za delitev nepremičnine že sama izpostavlja, da z nasprotnim udeležencem o predmetu delitve in velikosti njunih deležev ni spora. Obravnavani nepravdni postopek je sicer posledica razpada zunajzakonske skupnosti, a je njegova narava vendarle drugačna, občutljiva družinskopravna vprašanja na delitev solastnine ne vplivajo. Poleg tega predlog za delegacijo pristojnosti tokrat vlaga predlagateljica, katere mati je sodnica višjega sodišča (ne njen procesni nasprotnik kot v predhodnih dveh primerih); sodišče prve stopnje pa razlogov za delegacijo pristojnosti ne najde. Vrhovno sodišče ob upoštevanju vseh okoliščin ocenjuje, da izpostavljeno sorodstveno razmerje v obravnavani zadevi ne more predstavljati tehtnega razloga, ki bi vzbujal razumen dvom udeležencev in javnosti glede nepristranskosti odločanja vseh sodnikov pristojnega sodišča prve stopnje. Predlog je zato zavrnilo.

-------------------------------

1.Prim. sklep I R 188/2021 z 12. 1. 2022 in druge.

2.Prim. sklep VSRS I R 81/2024 s 5. 6. 2024.

3.Prim. VSRS sklepa I R 96/2020 z 10. 7. 2020, I R 130/2023 s 17. 8. 2023 in druge.

4.Prim. sklepa VSRS I R 165/2019 z 9. 12. 2019 in I R 96/2024 s 17. 7. 2024.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 67

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.