Jedro

Tožeča stranka ne razpolaga z listinami, primernimi za vpis lastninske pravice na spornem stanovanju na ime prve toženke. Zasebne listine, ki se priložijo zemljiškoknjižnemu predlogu, morajo biti v izvirniku (2. odstavek 142. člena Zakona o zemljiški knjigi, v spisu pa se nahajata le fotokopija pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim z dne 4.3.2002 in fotokopija prodajne pogodbe med prvo in drugo toženko z dne 20.5.1996. Poleg tega mora pri večkratnih zaporednih prenosih pravice, ki niso vpisani v zemljiški knjigi, zadnji pridobitelj zemljiškoknjižnemu predlogu priložiti listino, ki bi bila podlaga za vknjižbo pravice v korist njegovega pravnega prednika, za vsak prenos pravice, ki ni vpisana v zemljiški knjigi (2. odstavek 150. člena ZZK-1). Kadar upnik nima listine, primerne za vpis dolžnikove lastninske pravice, 5. odstavek 168. člena ZIZ vsebuje pravno podlago za zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine v korist dolžnika, zato argument sodišča prve stopnje o nepravilno oblikovanem tožbenem zahtevku tožeče stranke ne vzdrži presoje.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za zavarovanje začasne odredbe, s katerim se toženim strankam prepoveduje odtujitev, obremenitev ali kakršnokoli drugačno razpolaganje z nepremičnino 1.E - stanovanjem št. 1 v pritličju s shrambo št. 1 v L., S. ulica 3, vpisano v podvl. št. 2876/1 k.o. D. z zaznambo prepovedi v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v L. in njeno veljavnostjo do pravnomočnosti zemljiškoknjižnega sklepa Okrajnega sodišča v L. o vknjižbi zaznambe sklepa o izvršbi v izvršilnem postopku Okrajnega sodišča v L., opr.

št. In 2003/01287 pri sporni nepremičnini.

Proti sklepu se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožeča stranka, ki predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za zavarovanje z začasno odredbo tožeče stranke v celoti ugodi, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da ne razpolaga z listinami, ki bi bile sposobne za vpis lastninske pravice na ime prve toženke, saj so v njeni posesti zgolj fotokopije listin, ne pa izvirniki, poleg tega pa nima niti fotokopije prodajne pogodbe z dne 3.8.1994, sklenjene med drugo in tretjo toženko. Iz zemljiškoknjižnega izpiska z dne 3.2.2005 za sporno nepremičnino je razvidno, da je bila plomba Dn.

št. 6143/2002, ki se nanaša na predlog prve toženke za vknjižbo lastninske pravice na njeno ime, izbrisana. To je dokaz, da je bil njen predlog pravnomočno zavržen, saj bi bila sicer vpisana kot lastnik nepremičnine ali pa plomba oziroma zaznamba zavrnitve vpisa še ne bi bila izbrisana.

Tožeča stranka je tudi predlagala, naj sodišče vpogleda v zemljiško knjigo pri podvl. št. 2876/1 k.o. D.. Če je sodišče prve stopnje štelo, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke nesklepčen, bi jo moralo pozvati na popravo. Sicer pa je tožeča stranka prepričana, da je pravilen primarni tožbeni zahtevek tožeče stranke na izstavitev zemljiškoknjižne listine, sposobne za vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo na ime prve toženke.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala (1. odstavek

272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ). Tožeča stranka opira svoj dajatveni zahtevek na 5. odstavek 168. člena ZIZ, ki uzakonja možnost upnika, ki nima listine, primerne za vpis dolžnkove lastninske pravice, da s tožbo zahteva vpis te pravice na dolžnika. Sodišče prve stopnje je zaključek, da obstoj terjatve tožeče stranke ni verjetno izkazan, utemeljilo z nosilnim razlogom, da tožeča stranka razpolaga z listinami, primernimi za vpis lastninske pravice na spornem stanovanju na ime prve toženke (3. odstavek 168. člena ZIZ), zato tožba na podlagi 5. odstavka 168. člena ZIZ ne pride v poštev. To je podkrepilo še z nadaljnjim argumentom o nepravilno oblikovanem tožbenem zahtevku tožeče stranke. Po oceni pritožbenega sodišča sta obe stališči pravno zmotni.

Tožeča stranka ne razpolaga z listinami, primernimi za vpis lastninske pravice na spornem stanovanju na ime prve toženke. Zasebne listine, ki se priložijo zemljiškoknjižnemu predlogu, morajo biti v izvirniku (2. odstavek 142. člena Zakona o zemljiški knjigi, Ur. list RS št. 58/03, ZZK-1), v spisu pa se nahajata le fotokopija pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim z dne 4.3.2002 in fotokopija prodajne pogodbe med prvo in drugo toženko z dne

20.5.1996 (prilogi A6 in A7). Poleg tega mora pri večkratnih zaporednih prenosih pravice, ki niso vpisani v zemljiški knjigi, zadnji pridobitelj zemljiškoknjižnemu predlogu priložiti listino, ki bi bila podlaga za vknjižbo pravice v korist njegovega pravnega prednika, za vsak prenos pravice, ki ni vpisana v zemljiški knjigi (2. odstavek 150. člena ZZK-1). Ker iz zemljiškoknjižnega izpiska izhaja, da je kot lastnica spornega stanovanja še vedno vknjižena tretja toženka, bi bil vpis lastninske pravice na ime prve toženke po stanju zemljiške knjige v skladu z načelom pravnega prednika iz 9. člena ZZK-1 dovoljen le, če bi bila zemljiškoknjižnemu predlogu priložena tudi listina, ki je bila podlaga za prenos lastninske pravice od tretje toženke na drugo toženko D.M.. Ni izkazano, da bi imela tožeča stranka v posesti listino (kot izhaja iz I. člena prodajne pogodbe z dne

2.5.1996, je bila to kupoprodajna pogodba z dne 30.8.1994), ki je bila pravni temelj nastanka obligacijskega razmerja in s tem medsebojnih pravic in obveznosti med drugo in tretjo toženko.

Kadar upnik nima listine, primerne za vpis dolžnikove lastninske pravice, 5. odstavek 168. člena ZIZ vsebuje pravno podlago za zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine v korist dolžnika, zato argument sodišča prve stopnje o nepravilno oblikovanem tožbenem zahtevku tožeče stranke ne vzdrži presoje.

Pokaže se torej, da je terjatev tožeče stranke ob pravilni uporabi materialnega prava verjetno izkazana. Ker mora biti za izdajo začasne odredbe poleg predpostavke iz 1. odstavka

272. člena ZIZ kumulativno izkazana tudi ena izmed predpostavk iz 2. odstavka 272. člena ZIZ, do česar pa se sodišče prve stopnje doslej ni jasno opredelilo, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku). V zvezi s tem je treba še opozoriti, da tožeča stranka alternativno nevarnosti, da bo uveljavitev terjatev onemogočena ali precej otežena, zatrjuje, da tožena stranka zaradi predlagane začasne odredbe ne bo utrpela nikakršne škode.