Jedro

Uvedba postopka prisilne poravnave nad dolžnikom predstavlja procesno oviro za odločanje o začetku stečajnega postopka. Pravne posledice uvedbe postopka prisilne poravnave (tudi tiste iz 152. člena ZFPPIPP, to je prekinitev postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka), nastanejo z začetkom naslednjega dne po vložitvi predloga za prisilno poravnavo.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi v 2., 3. in 4. točki izreka in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Pritožba zoper 1. točko izreka se zavrne in se izpodbijani sklep v tem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1.) z dnem 29. 3. 2021 nadaljevalo prekinjeni postopek odločanja o predlogu upnika A., d. o. o. za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom, (2.) nad dolžnikom začelo stečajni postopek, (3.) imenovalo upravitelja ter (4.) ugotovilo pravnoorganizacijsko obliko, prek katere upravitelj opravlja naloge in pristojnosti upravitelja.

2. Zoper navedeni sklep se je pritožil dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagal je razveljavitev izpodbijanega sklepa, podrejeno njegovo spremembo.

3. Pritožba je delno utemeljena.

**Glede nadaljevanja prekinjenega postopka (1. točka izreka)**

4. Pritožnik navaja, da je odločitev sodišča, ki je prekinjeni postopek odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka nadaljevalo z dnem 29. 3. 2021 (ko se je postopek prisilne poravnave nad dolžnikom pravnomočno končal), napačna, ker sodišče ne more za nazaj ugotavljati nadaljevanja prekinjenega postopka. Prekinjeni postopek se po stališču pritožnika lahko nadaljuje šele z dnem vročitve sklepa o nadaljevanju postopka.

5. V tej zadevi je sodišče prve stopnje sklep o nadaljevanju izdalo v prekinjenem postopku odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom, saj je ugotovilo, da je postopek prisilne poravnave pravnomočno končan, s čimer je razlog za prekinitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka prenehal. Sklep zgolj ugotavlja okoliščino, zaradi katere je prišlo do nadaljevanja prekinjenega postopka. Ali je tak sklep deklaratorne narave, ali pa gre za konstitutivne učinke sklepa o nadaljevanju prekinjenega postopka, v tej zadevi ni odločilnega pomena. Nobenega dvoma namreč ni, da je sodišče prve stopnje prezrlo posledico prekinitve postopka iz drugega odstavka 207. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP, kot bo to pojasnjeno v nadaljevanju obrazložitve.

**Glede začetka stečajnega postopka (2. do 4. točka izreka)**

6. Kot izhaja iz podatkov v spisu, je upnik A., d. o. o. 18. 11. 2019 predlagal začetek stečajnega postopka nad dolžnikom. Upnikov predlog je sodišče prve stopnje vročilo dolžniku skupaj s pozivom St ... z dne 3. 12. 2019, s katerim ga je pozvalo, da se v roku 15 dni izreče o upnikovem predlogu, dolžnika poučilo o možnosti vložitve ugovora, da ni insolventen in da upnikova terjatev ne obstoji, ter o možnosti vložitve zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka. Poziv sodišča je bil skupaj z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka dolžniku vročen 20. 12. 2019. 7. V nadaljevanju postopka je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je upnik B., s. p., dne 22. 11. 2019 zoper dolžnika vložil upniški predlog za začetek postopka prisilne poravnave, zato je postopek odločanja o predlogu upnika A., d. o. o. za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom s sklepom z dne 23. 12. 2019 na podlagi prvega odstavka 152. člena ZFPPIPP prekinilo do konca postopka prisilne poravnave.

8. Uvedba postopka prisilne poravnave nad dolžnikom predstavlja procesno oviro za odločanje o začetku stečajnega postopka. Pravne posledice uvedbe postopka prisilne poravnave (tudi tiste iz 152. člena ZFPPIPP, to je prekinitev postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka), nastanejo z začetkom naslednjega dne po vložitvi predloga za prisilno poravnavo (150. člen ZFPPIPP; prim. VSL sklep Cst 677/2017 z dne 6. 12. 2017). To pa pomeni, da dolžnik utemeljeno uveljavlja, da je bil postopek prekinjen že v času, ko je sodišče prve stopnje 3. 12. 2019 izdalo poziv, da se izreče o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka in mu ga vročalo skupaj z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka.

9. Dokler traja prekinitev postopka, sodišče ne more opravljati nobenih procesnih dejanj (drugi odstavek 207. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Z izdajo in vročitvijo poziva dolžniku, da se izreče o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka med prekinjenim postopkom, je sodišče prve stopnje zagrešilo relativno bistveno kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP, na katero utemeljeno opozarja pritožnik in ki je vplivala na zakonitost izpodbijanega sklepa.

10. Glede na navedeno je višje sodišče dolžnikovi pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo v 2. do 4. točki izreka ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Ker je odločitev glede 1. točke izreka pravilna in niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je višje sodišče pritožbo glede 1. točke izreka zavrnilo in v tem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.