Jedro

Vrhovno sodišče predlogu za delegacijo ugodi takrat, kadar iz njega izhajajo konkretno utemeljeni razlogi, ki se nanašajo na prav vse sodnike pristojnega sodišča, razlogi pa so dovolj tehtni, da razumnemu, objektivnemu zunanjemu opazovalcu vzbudijo resen dvom v nepristranskost sojenja. Institut delegacije pristojnosti pomeni izjemo od uporabe splošnih pravil krajevne pristojnosti, zato ga je treba razlagati in uporabljati restriktivno.

Družbenica in nekdanja zakonita zastopnica stečajnega dolžnika je kot javna uslužbenka (in ne kot funkcionarka v smislu nosilke sodne veje oblasti) sicer zaposlena v notranji organizacijski enoti sodišča, pred katerim teče stečajni postopek, vendar ne na gospodarskem oddelku, ki odloča o predmetni stečajni zadevi, ampak na pravdnem oddelku tega sodišča, pri čemer predlagatelj ne trdi, da bi bila z obravnavano zadevo doslej že v stiku. Sporno okoliščino je tako mogoče tudi v nadaljevanju nadzirati z ustrezno organizacijo delovnega procesa, pri čemer predložitveno sodišče po številu zaposlenih javnih uslužbencev ne spada med relativno majhna sodišča. Ob tem je treba upoštevati še vrsto postopka oziroma zadeve, saj gre za stečajni postopek nad pravno osebo, pri čemer imajo postopki zaradi insolventnosti značilnosti nepravdnih postopkov, v nepravdnem postopku pa se praviloma ne rešuje sporov, ampak je namenjen ureditvi medsebojnih razmerij, v tem primeru med stečajnim dolžnikom in njegovimi upniki.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Okrožno sodišče na Ptuju je v stečajnem postopku St 1869/2024 vložilo predlog za delegacijo pristojnosti v skladu s 67. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Navaja, da je tekom stečajnega postopka ugotovilo, da je družbenica in bivša direktorica stečajnega dolžnika zaposlena na Okrožnem sodišču na Ptuju kot sodna zapisnikarica na pravdnem oddelku, pri čemer se je na tem sodišču zaposlila po začetku predmetnega stečajnega postopka. Po mnenju sodišča tako obstajo tehtni razlogi za delegacijo pristojnosti.

2.Predlog ni utemeljen.

3.Po določbi 67. člena ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, pred katerim naj se postopek nadaljuje, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Drug tehten razlog je lahko tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, pri kateri gre za vprašanje, ali se (po kriteriju razumnega opazovalca) v javnosti ustvarja videz, da naj bi vsi sodniki danega sodišča zaradi določene okoliščine ne mogli prosto odločati po svoji vesti.¹ Predlogu ugodi takrat, kadar iz njega izhajajo konkretno utemeljeni razlogi, ki se nanašajo na prav vse sodnike pristojnega sodišča, razlogi pa so dovolj tehtni, da razumnemu, objektivnemu zunanjemu opazovalcu vzbudijo resen dvom v nepristranskost sojenja. Institut delegacije pristojnosti pomeni izjemo od uporabe splošnih pravil krajevne pristojnosti, zato ga je treba razlagati in uporabljati restriktivno.²

4.Zgolj zatrjevana okoliščina, da je družbenica in bivša direktorica stečajnega dolžnika kot sodna zapisnikarica zaposlena na pravdnem oddelku pristojnega sodišča, sama po sebi še ne vzbuja dvoma v objektivno nepristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča kot nosilcev sodne funkcije. Družbenica in nekdanja zakonita zastopnica stečajnega dolžnika je kot javna uslužbenka (in ne kot funkcionarka v smislu nosilke sodne veje oblasti) sicer zaposlena v notranji organizacijski enoti sodišča, pred katerim teče stečajni postopek, vendar ne na gospodarskem oddelku, ki odloča o predmetni stečajni zadevi, ampak na pravdnem oddelku tega sodišča, pri čemer predlagatelj ne trdi, da bi bila z obravnavano zadevo doslej že v stiku. Sporno okoliščino je tako mogoče tudi v nadaljevanju nadzirati z ustrezno organizacijo delovnega procesa, pri čemer predložitveno sodišče po številu zaposlenih javnih uslužbencev ne spada med relativno majhna sodišča.³ Kakšnih drugih posebnih okoliščin, ki bi morebiti lahko kazale na objektivno pristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča, kot na primer, da bi imela zaposlena sodna zapisnikarica intenzivnejše stike s sodnim osebjem, ki upravlja s stečajnimi spisi, ali s sodniki, ki v zadevi odločajo oziroma da bi z njimi vsakodnevno sodelovala, komunicirala ali imela tesnejšo, prijateljsko povezanost, ali da bi prihajala v stik s stečajnimi spisi, predlagatelj v predlogu ne zatrjuje. Prav tako ne trdi, da bi imenovana zapisnikarica delala za stečajnega sodnika. Ob tem je treba upoštevati še vrsto postopka oziroma zadeve, saj gre za stečajni postopek nad pravno osebo, pri čemer imajo postopki zaradi insolventnosti značilnosti nepravdnih postopkov,⁴ v nepravdnem postopku pa se praviloma ne rešuje sporov, ampak je namenjen ureditvi medsebojnih razmerij, v tem primeru med stečajnim dolžnikom in njegovimi upniki.

5.Zatrjevana okoliščina v zvezi z zaposlitvijo nekdanje zakonite zastopnice stečajnega dolžnika je tako bolj usmerjena v obstoj izločitvenih razlogov, ki smiselno veljajo tudi za zapisnikarje (prvi odstavek 75. člena ZPP), in v ustrezno organizacijo dela.

6.Po navedenem prenos krajevne pristojnosti v pomenu skrajnega sredstva, ki med drugim naslavlja ustavno načelo naravnega sodnika, v konkretni zadevi ni nujen. Glede na zatrjevane okoliščine v predlogu tehtni razlogi, ki bi upravičevali postopanje po 67. členu ZPP, tako niso podani. Vrhovno sodišče je zato predlog zavrnilo.

7.Odločitev je bila sprejeta soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------

1.Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča št. Up-799/13 z dne 22. 1. 2015. Določba prvega odstavka 35. člena Zakona o kazenskem postopku, ki jo obravnava navedena odločba Ustavnega sodišča, je smiselno enaka določbi 67. člena ZPP. Glej tudi npr. sklepe Vrhovnega sodišča RS III R 1/2024 z dne 6. 2. 2024, III R 14/2023 z dne 16. 5. 2023, III R 14/2022 z dne 12. 4. 2022, III R 17/2023 z dne 16. 5. 2023.

2.Glej npr. sklep Vrhovnega sodišča RS I R 116/2025 z dne 20. 8. 2025.

3.Prim. sklep Vrhovnega sodišča I R 165/2019 z dne 9. 12. 2019.

4.Plavšak N., v: Komentar Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - monografija. Tax-Fin-Lex, e-Paket INS z e-komentarjem ZFPPIPP, oddelek 5.3.1. Splošna pravila o strankah postopka zaradi insolventnosti.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 67

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.