Jedro

Tožnik je s tožbo izpodbijal odločbo o zavrnitvi prošnje za sprejem v državljanstvo; hkrati pa je zahteval še vpis v register prebivalstva, vpis v volilni imenik, izdajo osebnih dokumentov in izdajo odločbe o izbrisu iz registra prebivalcev leta 1992; ker ni hotel zahtevkov razdružiti, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo njegovo tožbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 2. odstavka 29. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) zavrglo tožnikovo skupno tožbo, ki se nanaša na dve v uvodu navedeni sporni zadevi (1. točka izreka sklepa); hkrati je tožnika oprostilo plačila sodnih taks (2. točka izreka sklepa). Glede skupne tožbe je sodišče prve stopnje tožnika pozvalo s sklepom z dne 8.9.2004, da obravnavano tožbo v roku 15 dni popravi tako, da bo za vsako izmed dveh uvodoma navedenih spornih zadev predložena samostojna tožba, sestavljena skladno z določbami 28. člena ZUS. Pozvalo ga je tudi, da predloži pisno pooblastilo svoji pooblaščenki. Tožnik je po pooblaščenki vložil popravo tožbe, v kateri je navedel, da ne namerava vložiti nove tožbe zaradi izbrisa iz registra prebivalstva, ker že poseduje pravnomočno sodbo, ki jo mora tožena stranka le še izvršiti. Sodišče prve stopnje je presodilo, da tožnik ni ravnal v skladu z naloženo mu obveznostjo poprave tožbe in je zato tožbo s sklepom zavrglo.

Tožnik v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 72. člena ZUS in predlaga, da pritožbeno sodišče tožbi ugodi tako, da razveljavi negativno odločbo za sprejem tožnika v državljanstvo RS po 13. členu Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (ZDRS) ter naloži toženi stranki izdajo nove odločbe o sprejemu tožnika v državljanstvo Republike Slovenije. Ne strinja se, da ni sledil zahtevi sodišča po popravi tožbe, saj je jasno navedel, da je že uspel na istem sodišču glede izbrisa iz registra stalnega prebivalstva in da zato ne namerava vložiti ponovno tožbe zoper izbris. Glede pridobitve državljanstva po 13. členu ZDRS pa meni, da mora obstajati nacionalni interes za sprejem tožnika v državljanstvo, ker je bil nezakonito izbrisan iz registra stalnih prebivalcev Slovenije. Prav nezakoniti izbris je namreč ključna okoliščina brezpravnega stanja tožnika, ki jo je treba upoštevati v tožbi za državljanstvo. V tožbi za državljanstvo tožnik ne more na ukaz sodišča molčati o tej okoliščini. Predlagal je tudi, da se ga oprosti plačila sodnih taks.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali je sodišče prve stopnje zakonito zavrglo tožnikovo tožbo na podlagi določbe 29. člena ZUS. Iz upravnih spisov izhaja, da je tožnik dne 7.9.2004 vložil tožbo, s katero je zahteval odpravo odločbe tožene stranke z dne 27.7.2004 (ki jo je priložil tožbi); hkrati pa je tudi predlagal, da sodišče naloži toženi stranki ponovni vpis tožnika v register stalnih prebivalcev in v volilni imenik Slovenije ter da mu izda osebne dokumente Republike Slovenije, ki jih je imel že pred njeno osamosvojitvijo s tem, da sodišče od tožene stranke zahteva predložitev odločbe, po kateri ga je tožena stranka izbrisala iz registra stalnih prebivalcev leta 1992, saj le-te ni nikoli prejel. Glede na tako oblikovan tožbeni predlog je po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje utemeljeno zahtevalo od tožnika na podlagi določbe 1. odstavka 29. člena ZUS, da v določenem roku odpravi pomanjkljivosti tožbe, da jo bo lahko obravnavalo. Poziv sodišča prve stopnje na popravek tožbe je temeljil na podlagi 29. in 28. člena ZUS, kateremu pa tožnik ni hotel slediti. Tožnik se moti, da lahko hkrati z vložitvijo tožbe zoper odločbo tožene stranke o zavrnitvi njegove prošnje za pridobitev državljanstva RS na podlagi 13. člena ZDRS uveljavlja tudi ponovni vpis v register stalnega prebivalstva RS in ostale navedene zahtevke, saj ti ne temeljijo na isti pravni in dejanski podlagi. Ker take nepopravljene tožbe sodišče prve stopnje ni moglo obravnavati, jo je utemeljeno zavrglo na podlagi določbe 2. odstavka 29. člena ZUS.

Pritožbeno sodišče zavrača tudi pritožbene ugovore, po katerih naj bi s tožbo za sprejem v državljanstvo RS že uspel in da z obravnavano tožbo zahteva le izpolnitev sodbe upravnega sodišča. Ti ugovori sicer niso precizirano, dalo pa bi se iz njih ugotoviti, da se nanašajo na dosedanji postopek, ko je tožena stranka v prvotnem postopku zavrgla tožnikovo vlogo za sprejem tožnika v državljanstvo RS po 13. členu ZDRS, ki jo je upravno sodišče odpravilo zaradi procesnih napak. V ponovnem postopku, ko je tožena stranka izdala izpodbijano odločbo, pa je tožena stranka meritorno zavrnila tožnikovo prošnjo za njegov sprejem v državljanstvo RS, saj je Vlada RS odločila, da ne obstaja interes Republike Slovenije za sprejem tožnika v državljanstvo RS po 13. členu ZDRS.

Tožnik je bil že oproščen plačila sodnih taks, ta taksna oprostitev pa se nanaša tudi na pritožbeni postopek.

Vrhovno sodišče RS je tožnikovo pritožbo zavrnilo na podlagi 76. člena v zvezi z 72. členom ZUS-1 kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.