Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Obdolženec je bil pravilno obveščen o glavni obravnavi, katere se pa ni udeležil. Ker je bil obveščen po členu 439/2, da bo glavna obravnava opravljena tudi v njegovi nenavzočnosti in da se bo štelo, da se je odpovedal do pravici do pritožbe, če najkasneje v 8 dneh od dneva razglasitve pritožbe ne bo napovedal, je zato pravilna odločitev prvostopejskega sodišča, ki obdolžencu ni dovolilo vrnitve v prejšnje stanje, t.j., da bi napovedal pritožbo zoper sodbo, saj se je glede na navedeno zakonito določilo štelo, da se je odpovedal pravici do pritožbe, ker je ni v roku napovedal
Pritožba zagovornika obdolženca se zavrne kot neutemeljena.
Okrajno sodišče v Trebnjem z izpodbijanim sklepom obdolžencu ni dovolilo vrnitve v prejšnje stanje, to je, da napove pritožbo zoper sodbo navedenega sodišča opr. št. K 38/99 z dne 15.10.1999. Proti navedenemu sklepu se je pritožil obdolženčev zagovornik zaradi kršitve materialnega zakona in zaradi bistvene kršite določb kazenskega postopka. Predlagal je ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v ponovno obravnavo ali pa ugoditev prošnji za vrnitev v prejšnje stanje.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče iz podatkov v spisu ugotavlja, da je bil obdolženec na glavno obravnavo dne 15.10.1999 pravilno povabljen (list. št. 67), vendar se glavne obravnave ni udeležil, sodišču prve stopnje pa je poslal dopis, naj ga ne vabi več na obravnavo, ker to nima nobenega smisla. Sodišču očita sprenevedanje in želi, da naj se ga pusti na miru. Izrecno je še navedel, da se vabilu ne bo več odzival, ni pa navedel nobenih opravičljivih razlogov za odsotnost z glavne obravnave. Ker je bil obdolženec pravilno vabljen po 2. odst. 439. člena ZKP, je bil torej opozorjen, da se bo glavna obravnava opravila tudi v njegovi nenavzočnosti, če bodo za to podani zakonski pogoji. Opozorjen pa je bil tudi o tem, da se bo štelo, da se je odpovedal pravici do pritožbe, če najkasneje v 8 dneh od dneva razglasitve sodbe pritožbe ne bo napovedal. Glavna obravnava je bila opravljena v obdolženčevi nenavzočnosti, ker so bili za to podani zakonski pogoji. Ker pa v 8 dneh od dneva razglasitve sodbe ni napovedal pritožbe, je zato sodišče prve stopnje pravilno štelo, da se je obdolženec odpovedal pravici do pritožbe. Sodišče prve stopnje ni bilo dolžno obdolženca obvestiti o svoji odločitvi po končani glavni obravnavi, kot prvostopenjskemu sodišču neutemeljeno očita obdolženčev zagovornik. Če bi bil obdolženec zainteresiran za to, ali je bil kazenski postopek proti njemu sploh končan in kako je bil končan, bi se moral o tem pravočasno pozanimati, nato pa napovedati pritožbo, če ne bi bil zadovoljen z odločitvijo. Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje opustilo obvestilo obdolžencu o tem, kakšna sodba je bila razglašena, pa torej glede na navedeno ni utemeljen.
Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno in ni z izpodbijanm sklepom dovolilo vrnitve v prejšnje stanje, da bi obdolženec lahko napovedal pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje z dne 15.10.1999. Glede na navedeno je zagovornikova pritožba neutemeljena in jo je sodišče druge stopnje po 3. odst. 402. člena ZKP zavrnilo kot neutemeljeno.