Jedro

Sodišče prve stopnje si pri odločitvi za prešolanje ni zatiskalo oči pred možnostjo premostitvene stiske, vendar je pravilno poudarilo potrebo po dolgoročni stabilnosti otrokovega bivanja, šolanja in druženja.

Pogoja za preložitev naroka (prvi odstavek 115. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1) sta dva: opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek, pri čemer mora biti opravičilo podprto z dokazom. Nasprotni udeleženec je preložitev naroka predlagal šele na naroku samem, pri čemer ni navedel, zakaj tega ni storil prej. Še bolj pomembno je, da niti na naroku niti v pritožbi ni izkazal opravičljivega razloga za preložitev.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (II. točka izreka) potrdi.

II.Vsak udeleženec krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Udeleženca sta nekdanja zakonca in starša mladoletnih otrok: A. A., roj. 2016 (9 let), B. A., roj. 2017 (7 let) in C. A., roj. 2021 (3 leta).

2.Družina je živela na D. do 30. 1. 2022, ko se je predlagateljica preselila v E. in si tam uredila domovanje.

3.Urejanje družinskega razmerja je bilo predmet več sodnih postopkov, ki so vsi potekali pred Okrožnim sodiščem v Kranju. Vzporedno z obravnavanim postopkom so tako tekli še: postopek II N 145/2022, v katerem se je odločalo o varstvu in vzgoji, stikih in preživnini; postopek III N 379/2023, katerega predmet je izrek ukrepa trajnejšega značaja - nadzor nad izvajanjem starševske skrbi nasprotnega udeleženca, in postopek II N 162/2022, v katerem se je odločalo o nadomestitvi soglasja za prepis A. A. iz osnovne šole na D. v osnovno šolo v E.

4.Predmet obravnavanega postopka je odločanje o nadomestitvi soglasja nasprotnega udeleženca za: prepis B. A. iz osnovne šole na D. v osnovno šolo v E., vpis C. A. v vrtec v E. in prehod državne meje s strani otrok.

5.Okrožno sodišče v Kranju je v zadevi II N 145/2022 31. 12. 2024 izdalo sklep, s katerim je kot bistveno odločilo: 1) da se otroci zaupajo v varstvo in vzgojo predlagateljici; 2) da sta stalno bivališče otrok in naslov za vročanje na naslovu predlagateljice; 3) da ima nasprotni udeleženec stike z A. A. in B. A. vsak drugi vikend od petka do nedelje, vsako sredo popoldan ter med počitnicami in prazniki, z C. A. pa po dogovoru med udeležencema ter 4) da je dolžan nasprotni udeleženec za preživljanje otrok plačevati preživnino.

6.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom: glavno obravnavo odprlo in ponovno vpogledalo v spisa Okrožnega sodišča v Kranju II N 145/2022 in III N 379/2023, nato pa dokazovanje zaključilo (I. točka izreka); nadomestilo soglasje nasprotnega udeleženca za izpis B. A. iz Osnovne šole D. in vpis v Osnovno šolo E. (II. točka izreka); nadomestilo soglasje nasprotnega udeleženca za vpis C. A. v vrtec E. (III. točka izreka); zavrnilo, kar je zahtevala predlagateljica več ali drugače, tj. nadomestitev soglasja nasprotnega udeleženca za prehod državne meje s strani otrok (IV. točka izreka) ter odločilo, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka (V. točka izreka).

7.Nasprotni udeleženec vlaga pritožbo zoper II. točko izreka, tj. nadomestitev soglasja za prešolanje B. A. Kot bistveno navaja, da je sodišče nedopustno poseglo v njegovo pravico do sodnega varstva s tem, ko ni preložilo naroka 3. 9. 2024 in mu omogočilo, da si zagotovi zastopanje po odvetniku. Sodišče je izpodbijano odločitev sprejelo tudi na podlagi sklepov Okrožnega sodišča v Kranju II N 145/2022 z dne 31. 12. 2024 in III N 379/2023 z dne 27. 1. 2025, ki v času odločanja sodišča prve stopnje še nista bila pravnomočna. Izpodbijana odločitev je zato preuranjena. Sodišče je odločilo na podlagi podatkov, ki so pretežno iz leta 2023, v času do izdaje sklepa se je stanje že precej spremenilo. Sodišče ni ugotovilo, kako je B. A. vpet v življenjsko okolje v E., prav tako ne, kakšne so njegove zmožnosti prilagajanja na novo okolje ter želje glede šolanja, obiskovanja prostočasnih dejavnosti, druženja. Sodišče je nekritično sledilo izpovedi predlagateljice in pristransko prezrlo izpoved nasprotnega udeleženca. Sodišče bi moralo pred odločitvijo pridobiti B. A. mnenje, poročilo sedanje osnovne šole in izvedensko mnenje, v katerem bi se izvedenec izrekel o prešolanju. Odločitev o kraju šolanja mora temeljiti na otrokovi koristi in ne na ugotovitvi, kje živi ali dela predlagateljica. B.A. je zadnja tri leta pri vsakem od staršev preživel polovico časa, na takšen način se je navadil in je z njim zadovoljen. B. A. celotno življenje živi na D., tukaj je zadnji dve šolski leti obiskoval šolo. V sedanje bivalno in šolsko okolje je dobro vpet, z vrstniki ima vzpostavljene pristne prijateljske vezi, vrstniki ga kljub njegovim posebnostim sprejemajo. B. A. je od leta 2021 doživel veliko sprememb, dodatna sprememba z menjavo šolskega okolja bi ga prekomerno obremenila.

8.Predlagateljica je odgovorila na pritožbo in predlagala njeno zavrnitev.

9.Pritožba ni utemeljena.

O pritožbenem postopku

10.Ob odločanju o pritožbi se je kot pomembno izpostavilo vprašanje pravnomočnosti sklepa Okrožnega sodišča v Kranju II N 145/2022 z dne 31. 12. 2024. Udeleženca sta v pritožbi in odgovoru nanjo o obstoju in datumu pravnomočnosti navedenega sklepa podajala različne navedbe, zato je pritožbeno sodišče pri Okrožnem sodišču v Kranju opravilo poizvedbe in na podlagi prejetega odgovora ugotovilo, da je sklep postal pravnomočen 21. 2. 2025. Pritožbeno sodišče je z opravljeno poizvedbo in njenim rezultatom seznanilo udeleženca, ju pozvalo, da se o njej izjavita, ter ju obvestilo, da imata zaradi izvedbe tega dokaza možnost zahtevati opravo pritožbene obravnave. Ker noben udeleženec ni nasprotoval opravi poizvedbe in vsebini odgovora nanjo ter zahteval oprave pritožbene obravnave, je pritožbeno sodišče o pritožbi odločilo na seji senata, pri čemer je pri odločitvi upoštevalo tudi dejstvo, da je sklep Okrožnega sodišča v Kranju II N 145/2022 z dne 31. 12. 2024 postal pravnomočen 21. 2. 2025.

O procesni kršitvi

11.Sodišče prve stopnje s tem, ko ni preložilo 3. 9. 2024 opravljenega naroka, ni kršilo načel kontradiktornosti in enakega varstva pravic ter nedopustno poseglo v pravico nasprotnega udeleženca do sodnega varstva.

12.Vabilo na navedeni narok je bilo takratnemu pooblaščencu nasprotnega udeleženca vročeno 7. 8. 2024. Na njegovo prošnjo je bil narok preložen na drugo uro istega dne, nato pa je 27. 8. 2024 sodišče prejelo njegov dopis, v katerem je sporočil, da je pooblastilno razmerje z nasprotnim udeležencem prenehalo in ga ne zastopa več. Na narok je pristopil nasprotni udeleženec, sodišče seznanil s prenehanjem pooblastila in predlagal preložitev naroka zaradi pridobitve drugega pooblaščenca. Sodišče predlogu ni ugodilo.

13.Pogoja za preložitev naroka (prvi odstavek 115. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1) sta dva: opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek, pri čemer mora biti opravičilo podprto z dokazom.1 Nasprotni udeleženec je preložitev naroka predlagal šele na naroku samem, pri čemer ni navedel, zakaj tega ni storil prej. Še bolj pomembno je, da niti na naroku niti v pritožbi ni izkazal opravičljivega razloga za preložitev. Tako ni pojasnil, zakaj in na čigavo pobudo je prišlo do prenehanja pooblastilnega razmerja, šele takšno pojasnilo pa bi lahko ustvarilo podlago ugotovitvi, da je bilo prenehanje zastopanja po prejšnjem odvetniku zanj nepredvidljivo in nepričakovano ter si zato ni mogel pravočasno zagotoviti strokovne pomoči drugega odvetnika.2 Nazadnje nasprotni udeleženec v pritožbi ne opredeli, v čem je bil prikrajšan, ker se je na naroku 3. 9. 2024 zastopal sam in ne po pooblaščencu. Gola navedba, da bi pooblaščenec na naroku predlagateljici postavljal relevantna vprašanja in podal relevantne trditve, ne zadostuje za izkaz posega v pravico do izjave v postopku.

O dokaznem postopku in dejanskem stanju

14.Sodišče prve stopnje je odločitev sprejelo na podlagi dejanskega stanja, kakršno je obstajalo ob izdaji izpodbijanega sklepa, drugačni očitki nasprotnega udeleženca so neutemeljeni.

15.Tako ne držijo pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje odločilo na podlagi podatkov iz leta 2023. Izvedensko mnenje izvedenke klinične psihologije je bilo izdelano aprila 2024, mnenje centra za socialno delo pa junija 2024. Sodišče prve stopnje je udeleženca zaslišalo septembra 2024, tik pred odločitvijo je prebralo spisa II N 145/2022 in III N 379/2023.

16.Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da je izpodbijana odločitev preuranjena, ker je oprta na nepravnomočni sklep o zaupanju otrok v varstvo in vzgojo ter stikih. Sklep Okrožnega sodišča v Kranju II N 145/2022 z dne 31. 12. 2024 je postal pravnomočen 21. 2. 2025, torej pred izdajo izpodbijanega sklepa. To pomeni, da je bil B. A. na dan izpodbijane odločitve (že) zaupan v varstvo in vzgojo predlagateljici, na naslovu katere je imel stalno prebivališče in pri kateri je preživel večino časa (prvi odstavek 52. člena ZNP-1).

17.V postopku II N 145/2022 je bila postavljena izvedenka klinične psihologije, katere mnenje je sodišče prve stopnje uporabilo tudi v obravnavanem postopku. Izvedenka je v mnenju celovito in poglobljeno ocenila psihično stanje, osebne lastnosti, vedenjske vzorce in starševske veščine obeh udeležencev ter odnose med družinskimi člani. Kljub temu, da se je sodišče prve stopnje sklicevalo na izvedensko mnenje, pa izpodbijana odločitev prvenstveno temelji na ugotovitvi, da B. A. biva pri materi v E. in da je v njegovo korist, da se šola v kraju svojega bivanja. Takšna presoja ni terjala posebnih strokovnih znanj s področja klinične psihologije, zato je sodišče prve stopnje kot strokovno podlago odločitve pravilno upoštevalo mnenje centra za socialno delo (108. člen ZNP-1).

18.Tudi opustitev pridobitve poročila osnovne šole na D. nima za posledico nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ali procesne kršitve. Sodišče prve stopnje ni podvomilo, da je šola na D. kvalitetna, da je bil B. A. v šolsko okolje dobro vpet in da se je tam dobro počutil. Odločitev o prešolanju temelji na presoji, da bo vse to omogočeno tudi v šoli v E., hkrati pa bo obiskovanje šole v domačem kraju imelo še dodatne pozitivne učinke.

19.Izvedenka je z B. A. opravila pogovor, iz katerega je izluščila otrokovo videnje družinske situacije in njegove želje za prihodnost. Ugotovila je, da je B. A. navezan na oba starša, da ne razlikuje med njima in da želi z vsakim od njiju preživeti polovico časa. Vendar je izvedenka hkrati pojasnila, da B. A. še ni zmožen abstraktnega in kompleksnega razumevanja zapletenih in kompleksnih psiholoških in čustvenih socialnih situacij, z vsem vzročno - posledičnim razumevanjem situacij, v katerih se nahaja, in še ni zmožen dolgoročnega razumevanja in predvidevanja njihovih posledic. Ker je bil torej B. A. vključen v postopek urejanja družinskega razmerja in ker glede na svojo starost in razvojno obdobje še ni sposoben v celoti razumeti pomena in (dolgoročnih) posledic svojega mnenja, sodišče prve stopnje ni bilo dolžno pridobiti novega mnenja, v katerem bi izrazil svoje želje glede kraja šolanja. Tudi če bi to mnenje sledilo predlogu nasprotnega udeleženca, v okoliščinah konkretnega primera ne bi pretehtalo nad koristmi šolanja v kraju otrokovega bivanja.

O nadomestitvi soglasja za prešolanje

20.Nasprotni udeleženec v pritožbi neutemeljeno navaja, da B. A. z vsakim od staršev preživlja polovico časa ter med tednom večinoma biva pri njem na D. Takšno je bilo dejansko stanje do pravnomočnosti sklepa II N 145/2022 z dne 31. 12. 2024. Skladno s slednjim B. A. biva pri materi, z nasprotnim udeležencem pa ima urejene stike, pri čemer ti večinoma potekajo med vikendi, prazniki in šolskimi počitnicami.

21.Nasprotni udeleženec v pritožbi (dobesedno) povzema argumente iz sklepa Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 1441/2023 z dne 29. 8. 2023, vendar spregleda, da dejansko stanje v navedeni zadevi ni primerljivo obravnavani družinski situaciji. V zadevi, katere razloge ponavlja pritožnik, je bil otrok zaupan v skupno varstvo in vzgojo in je bival pri obeh starših, zaradi prešolanja pa je prišlo do spremembe oziroma zmanjšanja stikov otroka z očetom. V obravnavani zadevi je B. A. zaupan v varstvo in vzgojo predlagateljici, stiki z nasprotnim udeležencem so že določeni, prešolanje na obseg in način izvajanja teh stikov ne bo vplivalo.

22.Nobenega dvoma ni, da bi vsakodnevne vožnje v šolo iz E. na D. B. A. občutno obremenjevale. Takšne vožnje so same po sebi utrujajoče, poleg tega bi moral B. A. prej vstati in bi pozneje prihajal domov, pri odhodih v šolo in prihodih iz nje bi tudi v višjih razredih ostajal nesamostojen, saj bi bil vezan na prevoz odraslih. Obiskovanje šole na D. bi krnilo tako čas, namenjen šolskemu delu, kot otrokov prosti čas; oteževalo bi mu navezovanje stikov s sovrstniki in vključevanje v zunajšolske dejavnosti.

23.Pozitivne plati šolanja na D., ki jih v pritožbi izpostavlja nasprotni udeleženec, ne pretehtajo njegovih navedenih negativnih posledic. Pritožbeno sodišče tako ne dvomi, da je B. A. dobro vpet v šolsko okolje na D., vendar hkrati ugotavlja, da mu tudi okolje v E. ni tako tuje, kot skuša prikazati pritožnik. Vse od januarja 2022 je B. A. v E. preživel polovico časa, tukaj ima družino po materini strani, vzpostavil je stike z vrstniki in začel obiskovati zunajšolsko dejavnost. Poleg tega je B. A. ravno začel obiskovati drugi razred in je torej na samem začetku šolanja. V tem razvojnem obdobju vzpostavljene vezi s sovrstniki še niso utrjene in vrstniške skupine še ne izoblikovane, zaradi česar je prilagajanje otroka na novo okolje lažje in hitrejše. Res je, da se B. A. spopada z določenimi zdravstvenimi težavami, razvojnimi odstopanji in vedenjskimi motnjami, vendar izvedenka ni ugotovila, da bi bile njegove prilagoditvene zmožnosti bistveno okrnjene. Sodišče prve stopnje si ni zatiskalo oči pred možnostjo premostitvene stiske, vendar je pravilno poudarilo potrebo po dolgoročni stabilnosti otrokovega bivanja, šolanja in druženja. Navedbe nasprotnega udeleženca, da bo B. A. v novem šolskem okolju žrtev norčevanja in nadlegovanja sovrstnikov, so zaenkrat gola ugibanja. Tudi če bo do takšnega neželenega ravnanja prišlo, je dolžnost odraslih, da ga ustrezno naslovijo in preprečijo.

24.Pomembno je tudi, da predlagateljica skrbi za tri majhne otroke. Vključitev otrok v varstvene oziroma izobraževalne institucije v različnih krajih (npr. C. A. v E., B. A. pa na D.) bi ji takšno skrb močno oteževala. Namesto da bi čas in energijo namenjala skrbi za otroke, pomoči pri šolskem delu in sproščenemu druženju z njimi, bi ju usmerjala v logistične in organizacijske naloge. To pa ne bi imelo negativnih posledic le zanjo, temveč tudi za B. A. in druga dva otroka.

25.Na podlagi vseh izpostavljenih okoliščin pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je prešolanje na osnovno šolo v E. v B. A. korist.

26.Sodišče druge stopnje je tako ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom ZNP-1) ugotovilo, da uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani, odločitev pa je v dejanskem in pravnem pogledu pravilna. Pritožbo je zato kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

27.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi drugega odstavka 55. člena ZNP-1.

-------------------------------

1Npr. odločbe Vrhovnega sodišča II Ips 121/2016 z dne 8. 3. 2018, II Ips 91/2015 z dne 2. 6. 2016, II Ips 771/2008 z dne 15. 12. 2011 in II Ips 819/2009 z dne 26. 5. 2011. 2 Čeprav razloga za prenehanje pooblastilnega razmerja nasprotni udeleženec ne opredeli, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je bil v primeru odpovedi pooblastila prejšnji pooblaščenec za nasprotnega udeleženca dolžan še en mesec opravljati dejanja, ki so bila v tem času potrebna za odvrnitev škode (četrti odstavek 99. člena ZPP), v primeru preklica pooblastila pa je bil nasprotni udeleženec svoja ravnanja dolžan načrtovati na način, ki ne posega v predlagateljičini pravici do sodnega varstva in sojenja brez nepotrebnega odlašanja.