Obvezno dajanje prstnih odtisov za osebni dokument

Datum

21.05.2025

Številka

07121-1/2025/620

Kategorije

Biometrija, EMŠO in davčna

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je po e-pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje glede obveznega dajanja prstnih odtisov pri izdaji osebne izkaznice ali potnega lista. Menite, da predstavlja zbiranje biometričnih podatkov, zlasti prstnih odtisov, poseg v vašo pravico do zasebnosti in osebne integritete. Zavedate se pomena varnosti in preprečevanja zlorab, vendar menite, da bi morali imeti državljani pravico do izbire, ko gre za občutljive osebne podatke. Zanima vas naslednje:

-Ali obstaja možnost, da pridobite osebno izkaznico brez oddaje prstnih odtisov, če se temu odrečete iz načelnih, etičnih ali verskih razlogov?

-Kakšna je pravna podlaga za obvezno zbiranje prstnih odtisov in ali je to združljivo z načelom sorazmernosti v skladu z Ustavo RS in Splošno uredbo o varstvu podatkov (GDPR)?

-Ali ima posameznik možnost uveljavljati pravico do ugovora oziroma izključitve iz biometričnega zbiranja, in če ne, zakaj to ni omogočeno?

* * *

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Republika Slovenija je uvedla biometrične potne liste in osebne izkaznice zaradi zahtev evropske zakonodaje. Obdelava biometričnih podatkov v smislu prvega in tretjega odstavka 82. člena ZVOP-2 v zvezi s potnimi listinami in osebnimi izkaznicami je določena v Zakonu o osebni izkaznici in Zakonu o potnih listinah. Morebitne omejitve pri dajanju prstnih odtisov so mogoče le iz zdravstvenih razlogov.

Poudarjamo, da se biometrični podatki, ki se zajamejo pri vlogi za osebno izkaznico, oz. potni list ne hranijo v centralizirani državni zbirki, temveč zgolj na sami osebni izkaznici oz. potnem listu, nameni obdelave pa so zakonsko omejeni (preverjanje verodostojnosti osebne izkaznice oz. potnega lista in istovetnosti imetnika osebne izkaznice oz. potnega lista pri prehajanju države meje).

Obrazložitev

Uvodoma poudarjamo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

Biometrični podatki za namene edinstvene identifikacije posameznika predstavljajo t.i. posebne vrste osebnih podatkov, za katere predstavlja pravno podlago 9. člen Splošne uredbe. Obdelava posebnih vrst podatkov je načeloma prepovedana, razen če so izpolnjeni pogoji, ki so določeni v drugem odstavku 9. člena Splošne uredbe. Tako je npr. obdelava posebnih vrst osebnih podatkov dovoljena skladno s točko (g), če je obdelava potrebna iz razlogov bistvenega javnega interesa na podlagi prava Unije ali prava države članice, ki je sorazmerno z zastavljenim ciljem, spoštuje bistvo pravice do varstva podatkov ter zagotavlja ustrezne in posebne ukrepe za zaščito temeljnih pravic in interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.

Pravno podlaga za obdelavo biometričnih podatkov v javnem sektorju predstavlja 82. člen ZVOP-2, ki v prvem odstavku določa, da se lahko obdelava biometričnih osebnih podatkov v javnem sektorju določi le z zakonom, če je to nujno potrebno za varnost ljudi, varnost premoženja, varovanje tajnih podatkov, identifikacijo pogrešanih ali umrlih posameznikov ali za varovanje poslovnih skrivnosti, teh namenov pa ni mogoče doseči z milejšimi sredstvi. Tretji odstavek pa nadalje določa, da se ne glede na prvi odstavek tega člena obdelava biometričnih osebnih podatkov lahko določi z zakonom, če gre za izpolnjevanje obveznosti iz obvezujoče mednarodne pogodbe ali za identifikacijo posameznikov pri prehajanju državnih meja. Ob tem dodajamo, da je bila uvedba biometričnih osebnih izkaznic nujna zaradi uskladitve s pravom Evropske unije, to je Uredbo (EU) 2019/1157 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o okrepitvi varnosti osebnih izkaznic državljanov Unije in dokumentov za prebivanje, izdanih državljanom Unije in njihovim družinskim članom, ki uresničujejo svojo pravico do prostega gibanja[1]. Podobno je RS uvedla biometrični potni list zaradi zahtev Uredbe Sveta (ES) št. 2252/2004 z dne 13. decembra 2004 o standardih za varnostne značilnosti in biometrične podatke v potnih listih in potovalnih dokumentih, ki jih izdajo države članice.[2]

Obdelava biometričnih podatkov na osebni izkaznici oz. potnem listu je urejena v Zakonu o osebni izkaznici (ZOIzk-1)[3] in Zakonu o potnih listinah (ZPLD-1)[4]. Tako osebna izkaznica skladno z 18. točko tretjega odstavka 6. člena ZOIzk-1 med drugim vsebuje pomnilniški medij, na katerem so podoba obraza in prstna odtisa oziroma prstni odtis državljana shranjeni kot biometrični podatek. Poudariti je treba, da se lahko podoba obraza imetnika osebne izkaznice, shranjena kot biometrični podatek, in prstni odtisi oziroma prstni odtis, shranjen kot biometrični podatek na pomnilniškem mediju, uporabljajo le za preverjanje verodostojnosti osebne izkaznice in istovetnosti imetnika osebne izkaznice pri prehajanju države meje (tretji odstavek 20. člena ZOIzk-1). Podobni določbi vsebuje tudi ZPLD-1 in sicer v 14. točki dvanajstega odstavka 23. člena ZPLD-1 in tretji odstavek 31. člena ZPLD-1. Poudarjamo, da se biometrični podatki, ki se zajamejo pri vlogi za osebno izkaznico, oz. potni list ne hranijo v centralizirani državni zbirki, temveč zgolj na sami osebni izkaznici oz. potnem listu, nameni obdelave pa so zakonsko omejeni, kot je navedeno zgoraj.

Morebitne omejitve pri dajanju prstnih odtisov so mogoče le iz zdravstvenih razlogov. Tako šesti odstavek 9. člena ZOIzk-1 določa, da se državljanu, ki mu ob vložitvi vloge za izdajo osebne izkaznice zaradi zdravstvenih razlogov, ki so začasni, ni mogoče odvzeti prstnih odtisov, kot to določa šesti odstavek 13. člena tega zakona, se izda osebna izkaznica z veljavnostjo enega leta.[5] Šesti odstavek 13. člena nadalje določa, da se ob vlogi za izdajo osebne izkaznice državljanu od dopolnjenega 12. leta starosti na predpisan način odvzameta dva ploska prstna odtisa, razen kadar je iz zdravstvenih razlogov mogoč odvzem le enega prstnega odtisa ali kadar odvzem prstnih odtisov ni mogoč.[6] Izven teh razlogov posameznik ne more uveljavljati ugovora zoper obdelavo biometričnih osebnih podatkov.

Poudarjamo pa, da IP ni pristojen organ za sprejemanje predpisov – v okviru medresorske obravnave sprememb Zakona o osebnih izkaznici, s katero so se uvedle nove biometrične osebne izkaznice, pa je podajal svoja stališča z vidika pristojnosti na področju varstva osebnih podatkov (v zvezi s tem glej mnenje IP št. 07121-1/2022/354 z dne 1. 4. 2022).

V upanju, da vam bodo naša napotila v pomoč, vas lepo pozdravljamo.

dr. Jelena Virant Burnik,

informacijska pooblaščenka

Pripravila

Barbara Žurej, univ. dipl. prav., svetovalka pooblaščenca za preventivo

---

[1]UL L št. 188 z dne 12. 7. 2019, str. 67.

[2]UL L 385, 29.12.2004, str. 1–6.

[3]Uradni list RS, št. 35/11, 41/21, 199/21 in 17/25.

[4]Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 112/24 – ZNDM-2I in 15/25 – ZPL.

[5]Prim. šesti odstavek 14. člena ZPLD-1.

[6]Prim. deveti odstavek 23. člena ZPLD-1.