Jedro

Organ, pristojen za upravno izvršbo, izda sklep o dovolitvi izvršbe, če obveznost, določena v upravnem aktu, ni izpolnjena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1854/96-8 z dne 9.7.1998.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožničino tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 28.11.1996. Z njo je bila zavrnjena njena pritožba proti sklepu za izterjavo denarne kazni v upravni izvršbi Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, Enota Ljubljana z dne 28.10.1996, s katerim je bilo tožnici v 1. točki naloženo, da mora plačati denarno kazen v znesku 100.000,00 SIT, ki ji je bila zagrožena s sklepom istega upravnega organa z dne 27.11.1995 v roku 3 dni od vročitve sklepa v korist Ministrstva za finance RS, sicer jo bo na njene stroške izterjala Agencija Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje, v 2. točki pa, da se bo v primeru ravnanja v nasprotju z naloženo obveznostjo, kot prisilni ukrep uporabila nova denarna kazen v znesku 100.000,00 SIT, ter v 3. točki, da pritožba ne zadrži izvršitve.

Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe navaja, da je tožena stranka odločila pravilno, ko je zavrnila tožničino pritožbo zoper sklep prvostopnega upravnega organa, saj tožnica naložene obveznosti ni izpolnila. Iz listin in podatkov v upravnem spisu namreč izhaja, da je prvostopni upravni organ tožnici najprej z odločbo z dne 16.2.1995 prepovedal opravljati trgovinsko dejavnost v poslovnem prostoru v L., dokler zanj ne bo pridobila odločbe pristojnega upravnega organa v smislu 6. točke 4. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93 dalje ZGD). Ob inšpekcijskem pregledu dne 7.6.1995 je tožnica v navedenem poslovnem prostoru še vedno opravljala trgovinsko dejavnost, zato je prvostopni upravni organ dne 4.7.1995 izdal sklep o dovolitvi izvršbe, nato pa dne 27.11.1995 še sklep o dovolitvi izvršbe za izterjavo denarne kazni v upravni izvršbi, saj je tožnica ob ponovnem inšpekcijskem pregledu 7.11.1995 še vedno poslovala. Ker je trgovinsko dejavnost opravljala tudi po navedenem datumu, kar je bilo ugotovljeno z inšpekcijskim pregledom dne 2.10.1996, je prvostopni upravni organ ponovno izdal sklep o dovolitvi izvršbe za izterjavo denarne kazni v upravni izvršbi dne 28.10.1996. Zoper zadnje navedenega je tožnica vložila pritožbo.

Prvostopni upravni organ je po presoji sodišča prve stopnje postopek izvedel pravilno in v skladu z določbami ZUP, ki urejajo upravni izvršilni postopek (XVII. poglavje). Tožnica ni izpolnila obveznosti, ki ji je bila naložena s sklepom prvostopnega upravnega organa z dne 27.11.1995. Ob inšpekcijskem pregledu dne 2.10.1996 je bilo namreč ugotovljeno, da v poslovnih prostorih na T. v L. še vedno opravlja trgovinsko dejavnost, čeprav nima odločbe pristojnega upravnega organa iz 6. točke 4. člena ZGD. Zato je sodišče zavrnilo tožbeni ugovor, da drugostopni upravni organ ni preverjal, ali je obveznost izpolnila.

Tožnica vlaga pritožbo zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je obveznosti, ki so ji bile naložene z meritorno odločbo prvostopnega upravnega organa z dne 16.2.1995, izpolnila. Zato so vsi kasneje izdani sklepi o dovolitvi izvršbe za izterjavo denarne kazni v upravni izvršbi brez pravne podlage. To pa pomeni, da so upravni organi, ki so v zadevi odločali, kršili določbo 281. člena ZUP/86, po kateri je potrebno ustaviti upravno izvršbo, če se ugotovi, da je obveznost izpolnjena. Pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je na podlagi podatkov in listin v upravnih spisih utemeljeno zavrnilo tožbo tožeče stranke in navedlo pravilne razloge za njeno zavrnitev. Iz izpodbijane sodbe tudi izhaja, da je sodišče prve stopnje presodilo vse tožbene ugovore, ki jih je uveljavljala tožnica, nanašali pa so se na izpolnitev obveznosti, ki ji je bila naložena z odločbo prvostopnega upravnega organa z dne 16.2.1995, in na (ne)izvršljivost sklepa z dne 28.10.1996. Obrazložitev, s katero zavrača tožbene ugovore in razlogi, ki jih pri tem navaja, so logični, prepričljivi in v skladu z vsebino odločbe tožene stranke, izvedenimi dokazi in v skladu z ostalimi podatki in listinami v upravnih spisih, imajo pa tudi podlago v določbah ZUP/86, na katere se sodišče prve stopnje sklicuje.

Prav iz navedenih razlogov tožeča stranka, glede ugovora, da je naloženo obveznost izpolnila, uveljavljenega že v upravnem sporu na prvi stopnji, ki ga v pritožbi zgolj ponavlja kot pritožbeni ugovor, s pritožbo ne more uspeti.

Ker glede na navedeno niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 73. člena ZUS kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.