Jedro

Vloga za obročno plačilo davčnega dolga se zavrne, če vlagatelj ne izkaže, da je do njegove plačilne nesposobnosti prišlo zaradi okoliščin, na katere ni mogel vplivati.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Ur. l. RS, 50/97, 70/00) kot neutemeljeno zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 30. 1. 2002. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino pritožbo zoper odločbo Davčnega urada Murska Sobota z dne 2. 12. 1997, s katero je prvostopni davčni organ zavrnil tožničino vlogo za obročno odplačilo davčnega dolga.

2. Po presoji sodišča prve stopnje je tožena stranka v zadevi odločila pravilno in za svojo odločitev navedla pravilne razloge in se tako v celoti strinja z razlogi izpodbijane odločbe in se nanje tudi sklicuje (67. člen ZUS).

3. Tožnica v laični reviziji (prej pritožbi) navaja, da ni dobila nobenega posojila, da bi lahko odplačala svoj dolg v šestih mesecih, ker je imela blokiran žiro račun, premičnega premoženja pa tako ne bi mogla prodati, ker so ji ga zarubili, stečaj pa v tistem času še ni bil v modi. Sprašuje se, kateri občan v Sloveniji, ki je bil tako pošten kot ona takrat in še danes, bi po pošteni poti dobil toliko posojila, da bi lahko poravnal svoje obveznosti, katere pa tako niso realne.

4. Tožena stranka na revizijo (prej pritožbo) ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče v vseh že vloženih zadevah odloča po ZUS-1, v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba in so pravočasne ter dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba šteje kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna s 1. 1. 2007. 7. Revizija je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po prvem odstavku 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži le zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava (za razliko od postopka s pritožbo, kjer se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 preizkuša tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pa pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem okviru se je gibal tudi revizijski preizkus v obravnavani zadevi.

8. V obravnavanem primeru je sporno, ali so bili izpolnjeni zakonski pogoji za obročno odplačilo davčnega dolga po določbi 91. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP, Ur. l. RS, št. 87/97, 82/98, 91/98, 108/99). Po navedeni določbi lahko davčni urad na prošnjo davčnega zavezanca dovoli odlog plačila davčnega dolga za čas do 6 mesecev oziroma dovoli plačilo davka v največ šestih mesečnih obrokih zaradi začasne plačilne nezmožnosti, če na nastanek plačilne nezmožnosti davčni zavezanec ni mogel vplivati.

9. Tudi po presoji Vrhovnega sodišča je bilo glede na dejansko in pravno stanje, kakršno je obstajalo v času izdaje odločbe organa prve stopnje, pravilno odločeno, da se tožničina vloga za obročno plačilo davčnega dolga zavrne. Tožnica pa tudi kasneje v tožbi niti reviziji (prej pritožbi) s svojimi navedbami ni izkazala, da je do njene plačilne nezmožnosti prišlo zaradi okoliščin, na katere ni mogla vplivati.

10. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno štelo tožbene ugovore glede prikazovanja zneska dolga za nerelevantne, saj se v obravnavanem primeru presoja le vprašanje, ali so bili izpolnjeni zakonski pogoji za obročno odplačilo davčnega dolga, sama višina tega dolga pa je predmet drugih postopkov. Zato se tudi Vrhovno sodišče ne opredeljuje revizijskih (prej pritožbenih) navedb, ki se nanašajo na zastaranje obresti.

11. Ker v obravnavanem primeru niso bili podani uveljavljani revizijski razlogi, niti kršitve materialnega prava, na katere pazi po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 92. člena ZUS – 1 revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.