Jedro

Čeprav se uradno prijavljeni naslov prebivališča ne ujema nujno z naslovom, kjer naslovnik vročanja dejansko živi in ki je po splošno sprejetih stališčih odločilen za pravilnost vročitve, bo eno in drugo večinoma sovpadalo. Zato, in pa ker zlasti slednjega od naslovov tistega, zoper katerega sproža civilni postopek, predlagatelj zaradi njunega predhodnega razmerja (npr. zaradi navedbe naslova kreditojemalca v kreditni pogodbi) pogosto pozna (ter še splošneje zaradi narave civilnega postopka, v katerem je pobuda za ukrepanje in odgovornost za uspeh primarno na strankah), bo sodišče predlagateljev predlog (tožbo, predlog za začetek postopka osebnega stečaja itd.) najprej vročalo na naslov, naveden v predlogu. Raziskovanje sodišča o naslovu, kjer naslovnik vročanja dejansko živi, med drugim z vpogledom v centralni register prebivalstva (CRP), pride v poštev šele, kadar vročanje na naslovu, navedenem v predlogu, ni uspešno. To izhaja iz 143. člena ZPP, pri katerem se določba vsakega nadaljnjega odstavka uporabi šele, če vročanje po določbi prejšnjega ni uspešno, poizvedba sodišča v CRP in vročanje pa sta urejena šele v tretjem odstavku.

Izrek

Pritožbi se ugodi ter se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je začelo postopek osebnega stečaja nad dolžnico in imenovalo upravitelja. Dolžnica naj ne bi v 15 dneh po prejemu bankinega predloga za začetek stečajnega postopka (v nadaljevanju: predlagateljica) vložila ugovora zoper njen predlog.

2.Dolžnica se pritožuje, med drugim ker naj bi ji bil predlog vročen na napačen naslov, zato naj njen ugovor ne bi bil prepozen. Predlagateljica je v odgovoru na pritožbo nasprotovala njeni utemeljenosti. Opozorila je, da je sodišče pred vročanjem njenega predloga dolžnici vpogledalo v centralni register prebivalstva (CRP) in vročalo na tam navedeni naslov dolžničinega začasnega prebivališča. Ker je dolžnica vložila ugovor, naj bi za predlog vedela.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Stečajni spis potrjuje, da sodišče predlagateljičinega predloga dolžnici ni vročalo na naslov, naveden v predlogu, temveč je po vpogledu v CRP, od koder izhaja, da je naslov iz predloga naslov dolžničinega stalnega bivališča, medtem ko ima dolžnica prijavljen tudi naslov začasnega prebivališča in (enak) naslov za vročanje, vročitev odredilo tu, kjer je bila nato opravljena s fikcijo (ker dolžnica predloga s pozivom, da nanj odgovori, ni dvignila, se je štelo, da ga je prejela). Iz pritožbe pa izhaja, da dolžnica kot naslov, kamor bi ji bilo treba opraviti vročanje, šteje naslov svojega stalnega prebivališča.

5.Obvezna sestavina predloga za začetek postopka osebnega stečaja, podobno kot tožbe po Zakonu o pravdnem postopku (ZPP), pravila katerega se v insolvenčnih postopkih smiselno uporabljajo v odsotnosti posebnih pravil (po napotilu iz prvega odstavka 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ZFPPIPP; ta napotitev se v nadaljevanju te obrazložitve posebej ne omenja), so identifikacijski podatki o dolžniku (1. točka prvega odstavka 232. člena v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP), vključno z naslovom stalnega prebivališča (2. točka tretjega odstavka 17. člena ZFPPIPP; drugi odstavek 105. v zvezi s prvim odstavkom 180. člena ZPP). Čeprav se uradno prijavljeni naslov prebivališča ne ujema nujno z naslovom, kjer naslovnik vročanja dejansko živi in ki je po splošno sprejetih stališčih odločilen za pravilnost vročitve, bo eno in drugo večinoma sovpadalo. Zato, in pa ker zlasti slednjega od naslovov tistega, zoper katerega sproža civilni postopek, predlagatelj zaradi njunega predhodnega razmerja (npr. zaradi navedbe naslova kreditojemalca v kreditni pogodbi) pogosto pozna (ter še splošneje zaradi narave civilnega postopka, v katerem je pobuda za ukrepanje in odgovornost za uspeh primarno na strankah), bo sodišče predlagateljev predlog (tožbo, predlog za začetek postopka osebnega stečaja itd.) najprej vročalo na naslov, naveden v predlogu. Raziskovanje sodišča o naslovu, kjer naslovnik vročanja dejansko živi, med drugim z vpogledom v centralni register prebivalstva (CRP), pride v poštev šele, kadar vročanje na naslovu, navedenem v predlogu, ni uspešno. To izhaja iz 143. člena ZPP, pri katerem se določba vsakega nadaljnjega odstavka uporabi šele, če vročanje po določbi prejšnjega ni uspešno, poizvedba sodišča v CRP in vročanje pa sta urejena šele v tretjem odstavku.

6.Ker se je sodišče prezgodaj odločilo za vročanje na naslov dolžničinega začasnega prebivališča, ki ga je samo ugotavljalo iz CRP, je do fikcije vročitve prišlo na napačnem naslovu. S tem, ko ni upoštevalo njenega ugovora, je dolžnico prikrajšalo za možnost obravnavanja pred sodiščem (kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP). Drži sicer, da je dolžnica za predlagateljičin predlog vedela, sicer zoper njega ne bi ugovarjala, vendar pritožbeno sodišče po spisovnih podatkih ni moglo ugotoviti, kdaj je za predlog izvedela, zato ugovor šteje za pravočasen (prim. sodbo in sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1286/2023 z dne 7. 12. 2023, 8. točka obrazložitve).

7.Zato je pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP). Pomanjkljivosti samo ne more odpraviti.