Jedro

V upravnem sporu lahko se izpodbija le tisti akt, ki v izreku vsebuje meritorno odločitev. V obravnavanem primeru je tožnik, kljub pravilnemu pravnemu pouku v odločbi drugostopenjskega organa, po pooblaščenem odvetniku vložil tožbo zoper odločbi obeh upravnih organov, torej tudi zoper drugostopenjsko odločbo, ki je bila izdana na podlagi pravnega sredstva, ki ga je vložil tožnik in ne vsebuje odločitve o njegovi pravici.

Postavitev železne konstrukcije s šestimi jeklenimi koli, neposredno zabitimi v tla, na katero se lahko namesti reklamni pano, na tem zemljišču predstavlja uporabo, ki ni v skladu z njegovim namenom. Železna konstrukcija ni uvrščena med objekte, ki jih je dopustno postaviti na kmetijskem zemljišču, tudi ni namenjena kmetijski dejavnosti, zato je zahteva inšpektorja, da se odstrani, upravičena.

Ugotovitve v inšpekcijskem postopku potrjujejo uporabo zemljišča v nasprotju z njegovim namenom, zato niti ni bistveno, ali je predmetni del zemljišča, na katerem je postavljena železna konstrukcija, kljub temu lahko obdelan ali ne.

Postavitev oglasnega panoja ni kmetijsko opravilo, prav tako pa tudi ni dejavnost, ki se izvaja z namenom opravljanja kmetijske dejavnosti. Gre za reklamni pano, kjer se izvaja dejavnost oglaševanja in je s tem tovrstno dejanje neskladno s 4. členom ZKZ.

Izrek

I.

Tožba zoper odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano številka 0611-1786/2021/2 z dne 30. 6. 2021, se zavrže.

II.

V preostalem delu se tožba zavrne.

III.

Tožeča stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Izpodbijana odločba

1.

Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo tožniku kot uporabniku in lastniku kovinske konstrukcije na delu kmetijskega zemljišča s parcelno številko 254/10 k. o. ... (v nadaljevanju zemljišče) naložil, da mora zaradi rabe kmetijskega zemljišča za namene kmetijske proizvodnje in vzpostavitve prejšnjega stanja iz jugovzhodnega dela zemljišča odstraniti kovinsko konstrukcijo in vse spremljajoče jeklenice ter zagotoviti uporabo obravnavanega kmetijskega zemljišča v zgolj kmetijske namene (1. točka izreka). Tožnik mora ta ukrep izvršiti do 26. 7. 2021 (2. točka izreka), o možnih stroških postopka bo organ odločil s posebnim sklepom (3. točka izreka). Pritožba zoper odločbo ne zadrži izvršitve (4. točka izreka).

2.

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bilo 9. 3. 2021 po inšpekcijskem pregledu zemljišča ugotovljeno, da je na jugovzhodnem delu zemljišča postavljena kovinska konstrukcija s šestimi jeklenimi koli, neposredno zabitimi v tla (v nadaljevanju konstrukcija). Ta je bila takrat brez oglasnega platna, jeklenice so prosto visele ob njej, tla pod konstrukcijo so bila pokošena, ostal del parcele je bil urejen v pokošen travnik. Na konstrukciji ni bilo nobenih pridelkov, ki bi se shranjevali ali sušili. Na poziv organa je tožnik pojasnil, da je konstrukcijo postavil leta 2014 in del zemljišča brez najemne pogodbe oddal v najem podjetju A., d. o. o., ... Konstrukcijo uporablja za shranjevanje različnih pridelkov, ki jih zaščiti ali pokrije s platnom, vpetim na konstrukcijo. Navedeno podjetje mu brezplačno dostavi platno za zaščito pridelkov. Zatrdil je, da je zemljišče obdelano in da se v celoti uporablja v kmetijske namene. Po vpogledu v register AJPES je organ ugotovil, da je tožnik direktor podjetja A., d. o. o., ki ima kot edino ter glavno dejavnost registrirano dejavnost oglaševalskih agencij, šifra 73.110. Tožnik organa ni prepričal o zatrjevanem namenu uporabe konstrukcije. Inšpekcijski pregled (fotografije zapisnika) je jasno pokazal, da se ta uporablja v namene, ki ne spadajo v kmetijsko dejavnost, to pa pomeni kršitev prvega odstavka 4. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ). Glede na to je prvostopenjski organ tožniku izrekel ukrep, razviden iz 1. točke izpodbijane odločbe.

3.

Drugostopenjski organ je pri presoji tožnikove pritožbe zoper izpodbijano odločbo ugotovil, da je bil 19. 5. 2021 ponovno opravljen inšpekcijski pregled na zemljišču, ki je pokazal, da tla niso pokošena in da je na konstrukciji razpeto platno z napisom "aluaprem premium okna že 65 let", platno pa je bilo na leseni okvir pritrjeno s plastičnimi vezicami. Krme ali drugih pridelkov inšpektor na konstrukciji ni našel. Zapisniku je priložil fotografije. Drugostopenjski organ je pritrdil ugotovitvam izpodbijane odločbe, da je postavitev oglaševalnega panoja na kmetijskem zemljišču v nasprotju s 4. členom ZKZ, zato je pritožbo zavrnil in ugotovil, da ni pritožbenih stroškov.

Navedbe strank v upravnem sporu

4.

V tožbi tožnik navaja, da ni dokazano, da se konstrukcija uporablja za kakšne druge namene kot za kmetijske, inšpekcijskemu zapisniku so priložene fotografije "gole" kovinske konstrukcije, ki ne dokazujejo ničesar. Iz tega zapisnika izhaja, da je bil teren pod konstrukcijo enako pokošen v travnik kot preostali del zemljišča, kar dokazuje, da se zemljišče uporablja za kmetijske namene. Iz izpodbijane odločbe ni razvidno, za kakšne namene naj bi se konstrukcija uporabljala, zato je glede tega ni mogoče preizkusiti. Prav tako iz nje ne izhaja, da bi konstrukcija kakorkoli onemogočala uporabo zemljišča v kmetijske namene, niti da bi povzročala kakršnokoli onesnaženje ali drugačno degradiranje kmetijskih zemljišč ali da bi zavirala rast rastlin. Sodišču predlaga, da odločbi prvostopenjskega in drugostopenjskega organa razveljavi oziroma odpravi, podredno pa, da po odpravi obeh odločb zadevo vrne v ponoven postopek toženki. Od nje zahteva povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

5.

V odgovoru na tožbo toženka vztraja pri razlogih v obeh odločbah. Navaja, da je bilo dejansko stanje v prvostopenjskem postopku pravilno ugotovljeno, saj je inšpektor 19. 5. 2021 ugotovil, da se konstrukcija uporablja za namene oglaševanja. Takrat je bilo namreč na konstrukciji razpeto platno z napisom. Dodaja, da se določba 4. člena ZKZ ne nanaša le na preprečevanje onesnaževanja ali drugačnega degradiranja kmetijskih zemljišč, temveč predpisuje tudi uporabo teh zemljišč v skladu z njihovim namenom. Postavitev železne konstrukcije za nameščanje reklamnih panojev na tem zemljišču pomeni uporabo zemljišča neskladno z njegovim namenom. Železna konstrukcija ni uvrščena med objekte, ki jih je dopustno postaviti na kmetijskem zemljišču in ni namenjena kmetijski dejavnosti, zato je prvostopenjska odločba pravilna. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

6.

Sodišče je odločilo na podlagi pisnih vlog in pisnih dokazov, saj sta se stranki pisno odpovedali glavni obravnavi (279.a člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu; v nadaljevanju ZUS-1).

Presoja sodišča

K I. točki izreka:

7.

Tožba zoper odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot drugostopenjskega organa ni dopustna.

8.

V dvostopenjskem upravnem postopku, v katerem je bila pritožba stranke zavrnjena, je predmet upravnega spora presoja zakonitosti upravnega akta prvostopenjskega organa, s katerim je bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke v postopku, v skladu z določbo 2. člena ZUS-1. To pomeni, da se v upravnem sporu lahko izpodbija le tisti akt, ki v izreku vsebuje meritorno odločitev. V obravnavanem primeru je tožnik, kljub pravilnemu pravnemu pouku v odločbi drugostopenjskega organa¹, po pooblaščenem odvetniku vložil tožbo zoper odločbi obeh upravnih organov, torej tudi zoper drugostopenjsko odločbo, ki je bila izdana na podlagi pravnega sredstva, ki ga je vložil tožnik in ne vsebuje odločitve o njegovi pravici.

9.

Ob ugotovitvi, da odločba drugostopenjskega organa ni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, je sodišče tožbo v tem delu, na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, zavrglo².

K II. točki izreka:

10.

V preostalem delu tožba ni utemeljena.

11.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Že prvostopenjski organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe utemeljil svojo odločitev, s katero se je v celoti strinjal tudi drugostopenjski organ, ki je pravilne razloge prvostopenjskega organa potrdil in jih dodatno argumentiral. Sodišče zato v celoti sledi njuni obrazložitvi (drugi odstavek 71. člena ZUS-1) in dodaja, kot sledi.

12.

Pravna podlaga, na podlagi katere je prvostopenjski organ izdal izpodbijano odločbo, je določba prvega odstavka 4. člena ZKZ, v skladu s katero je treba kmetijska zemljišča uporabljati v skladu z njihovim namenom ter preprečevati njihovo onesnaževanje ali drugačno degradiranje in onesnaževanje ali drugačno zaviranje rasti rastlin. Izpodbijana odločba je bila izdana na podlagi prve alineje b. točke 107. člena ZKZ v zvezi s prvim odstavkom 4. člena ZKZ, ker se kmetijsko zemljišče uporablja za drug namen. Na kmetijskem zemljišču je dopustno postavljati le objekte, ki jih določa 3.č člen ZKZ in je njihova postavitev dopustna na podlagi akta lokalne skupnosti. Ob nesporni ugotovitvi, da je zemljišče s parcelno številko 254/10 k. o. ... kmetijsko, se sodišče strinja z ugotovitvijo obeh upravnih organov, da postavitev železne konstrukcije s šestimi jeklenimi koli, neposredno zabitimi v tla, na katero se lahko namesti reklamni pano, na tem zemljišču predstavlja uporabo, ki ni v skladu z njegovim namenom. Železna konstrukcija ni uvrščena med objekte, ki jih je dopustno postaviti na kmetijskem zemljišču, tudi ni namenjena kmetijski dejavnosti, zato je zahteva inšpektorja, da se odstrani, upravičena.

13.

Kot neutemeljena se izkaže tožbena navedba, da ni dokazano, da naj bi se konstrukcija uporabljala še za kakšen drug namen, razen za kmetijskega. Ni namreč sporna ugotovitev v odločbi prvostopenjskega organa, da je tožnik direktor podjetja A., d. o. o., ki ima kot edino ter glavno dejavnost registrirano dejavnost oglaševalskih agencij, šifra 73.110, temu podjetju pa je tožnik brez najemne pogodbe prepustil v najem del obravnavanega zemljišča. Tožnik tudi ni prerekal ugotovitve v odločbi drugostopenjskega organa in v odgovoru na tožbo, da je prvostopenjski organ 19. 5. 2021 opravil ponovni inšpekcijski pregled na zemljišču in ugotovil, da tla niso pokošena, da je na konstrukciji razpeto platno z napisom "aluaprem premium okna že 65 let", pri čemer je bilo platno na leseni okvir pritrjeno s plastičnimi vezicami. Krme ali drugih pridelkov inšpektor tudi takrat na konstrukciji ni našel. Zapisniku je priložil fotografije, ki se nahajajo v priloženem upravnem spisu in potrjujejo ugotovitve obeh upravnih organov, da tožnik zemljišča ne uporablja v kmetijske namene. Tožnik ugotovitvam inšpektorja in fotografijam z dne 19. 5. 2021 ne nasprotuje, zato sodišče skladno z določbo drugega odstavka 214. člena ZPP³ v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 tozadevna dejstva šteje za priznana. Poleg tega tožnik ni dokazal, da zemljišče uporablja v kmetijske namene oziroma kot zatrjuje sam, da konstrukcijo uporablja za shranjevanje različnih pridelkov, ki jih zaščiti ali pokrije s platnom, vpetim na konstrukcijo.

14.

Ugotovitve v inšpekcijskem postopku potrjujejo uporabo zemljišča v nasprotju z njegovim namenom, zato niti ni bistveno, ali je predmetni del zemljišča, na katerem je postavljena železna konstrukcija, kljub temu lahko obdelan ali ne (prim. sodbo tega sodišča I U 318/2017). Namenska raba kmetijskega zemljišča (kot termin ali standard) v zakonu ni posebej pojasnjena, vendar pa je mogoče sklepati, da uporaba kmetijskega zemljišča v skladu z njegovim namenom pomeni uporabo kmetijskega zemljišča za kmetijsko proizvodnjo. Slednja v ZKZ sicer ni posebej opredeljena, je pa mogoče to normo vsebinsko napolniti s pomočjo določb Zakona o kmetijstvu, ki v 102. členu določa, da je kmetijsko opravilo delovni proces ali vsakršna dejavnost, katere namen je opravljanje kmetijske dejavnosti. Naslovno sodišče je v sodbi I U 397/2017 - 11 z dne 12. 7. 2017 navedlo, da postavitev oglasnega panoja ni kmetijsko opravilo, prav tako pa tudi ni dejavnost, ki se izvaja z namenom opravljanja kmetijske dejavnosti. Gre namreč za reklamni pano, kjer se izvaja dejavnost oglaševanja in je s tem tovrstno dejanje neskladno s 4. členom ZKZ.

15.

V obravnavani zadevi med strankama ni sporno dejstvo, da na obravnavanem zemljišču stoji kovinska konstrukcija. Kot že pojasnjeno tožnik konkretno ni zanikal niti tega, da se je v času izdaje prvostopenjske odločbe (t.j. 19. 5. 2021) na tej konstrukciji nahajal oglaševalski pano. Sporno pa je vprašanje, ali to dejstvo, da je zemljišču konstrukcija z oglaševalskim panojem, predstavlja uporabo kmetijskega objekta za drug namen, kot je kmetijski. To pa je po presoji sodišča izključno pravno vprašanje. Po presoji sodišča dejstvo, da se na kmetijskem zemljišču nahaja ta konstrukcija (z oglaševalskim panojem), predstavlja uporabo objekta za nekmetijsko uporabo, saj oglaševanja ni mogoče opredeliti kot uporabo objekta za namene kmetijstva. Iz navedenega razloga je prvostopenjska odločba pravilna.

16.

Dejstvo je, da se je na konstrukciji oglaševalo, zato se sodišče ne more strinjati s tožbenimi navedbami, da ni navedeno, za katere namene naj bi se konstrukcija uporabljala.

17.

Neutemeljene so tožbene navedbe o tem, da iz inšpekcijske odločbe ne izhaja, da bi konstrukcija onemogočala uporabo parcele v kmetijske namene ali da bi povzročala kakršnokoli onesnaženje ali drugačno degradiranje kmetijskih zemljišč ali bi zavirala rast rastlin. Tožniku se namreč ni očitalo, da bi onemogočal uporabo celotne parcele ali da bi povzročala onesnaževanje ali drugačno degradiranje, ampak se mu očita, da je železno konstrukcijo na kmetijskem zemljišču uporabljal za oglaševanje, kar pa ni kmetijska raba.

18.

Glede na navedeno, sodišče sodi, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožbeni ugovori pa so neutemeljeni, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

K III. točki izreka:

19.

Tožnik od toženke zahteva povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri vsaka stranka krije svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

-------------------------------

1Iz njega med drugim izhaja, da zoper to odločbo v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, dovoljeno pa je sprožiti upravni spor zoper prvostopenjsko odločbo.

2Glej sklep Vrhovnega sodišča I Up 162/2008 z dne 23. 4. 2008, 5. odstavek in sodbo in sklep tega sodišča I U 1313/2013 z dne 26. 9. 2013, 10. odstavek in sklep I U 839/2015 z dne 29. 9. 2015, 5. odstavek.

3Dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, štejejo za priznana, razen če namen zanikanja teh dejstev izhaja iz siceršnjih navedb stranke.