Jedro

V takem primeru mora upnik v predlogu za izvršbo določno označiti tudi listino o sporazumu o pristojnosti (2.odst.41.čl. ZIZ). Te listine o sporazumu o pristojnosti pa ni več potrebno priložiti predlogu.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep v izpodbijanem delu (v 2. točki izreka) s p r e m e n i tako, da je za odločanje v pravdnem postopku pristojno Okrožno sodišče v Mariboru.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo v pravdnem postopku.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo: 1. da se sklep o izvršbi opr. št. VL 1 z dne 16.10.2008 razveljavi v delu, v katerem je dovoljena izvršba in 2. da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Kopru.

Zoper odločitev pod točko 2 sklepa se je pritožil upnik po svojem pooblaščencu in predlagal razveljavitev te odločitve. V pritožbi navaja, da je upnik že v vloženem predlogu za izvršbo izrecno uveljavljal sporazum strank o dogovorjeni krajevni pristojnosti Okrožnega sodišča v Mariboru, pri čemer je navedel, da je krajevna pristojnost dogovorjena s Pogodbo o zavarovanju potrošniških kreditov občanov št. 1 in Dodatka št. 1 in 2. Iz citirane pogodbe namreč izhaja, da bosta stranki morebitne spore reševali pred sodiščem po sedežu zavarovanca, torej upnika. Upnik pa ima sedež v Mariboru. Čeprav je upnik pod ustrezno rubriko „Dogovorjena pristojnost pravdnega sodišča“ zapisal, da v primeru ugovora uveljavlja dogovorjeno krajevno pristojnost in navedel pravni temelj, sodišče prve stopnje tega ni upoštevalo.

V odgovoru na pritožbo pa se dolžnik, ki je odgovor vložil po svojem pooblaščencu, sklicuje na to, da upnik dogovora o krajevni pristojnosti ni priložil svojemu predlogu, zato ga sodišče tudi ni moglo upoštevati. Protispisna pa je tudi trditev upnika, da je v predlogu za izvršbo označil krajevno pristojno sodišče. Zato predlaga zavrnitev pritožbe.

Pritožba upnika je utemeljena.

Po določbi 3. odst. 41. čl. ZIZ lahko upnik v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine predlaga, naj se v primeru dolžnikovega ugovora pravdni postopek nadaljuje pred sodiščem za katerega krajevno pristojnost sta se stranki dogovorili. V takem primeru mora upnik v predlogu za izvršbo določno označiti tudi listino o sporazumu o pristojnosti (2.odst.41.čl. ZIZ). Te listine o sporazumu o pristojnosti pa ni več potrebno priložiti predlogu.

Ker je upnik v obravnavanem primeru predpisano zakonsko obveznost izpolnil, saj je v predlogu uveljavljal dogovorjeno krajevno pristojnost v primeru dolžnikovega ugovora (stran 8/8 predloga) določno pa je označil tudi listino o sporazumu o pristojnosti (pogodba št. 1), je bila odločitev sodišča prve stopnje, ko je sklenilo, da bo v pravdnem postopku odločalo Okrožno sodišče v Kopru, napačna. Zato je sodišče druge stopnje utemeljeni upnikovi pritožbi ugodilo in na podlagi 3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ izpodbijani sklep v odločitvi o krajevni pristojnosti pravdnega sodišča spremenilo tako, da je kot krajevno pristojno sodišče za odločanje v pravdnem postopku določilo Okrožno sodišče v Mariboru. Ker je bil sklep o izvršbi v dovolilnem delu razveljavljen in bo o zadevi dokončno odločeno v pravdnem postopku, je sodišče druge stopnje odločitev o pritožbenih stroških pridržalo za končno odločbo (3. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).