- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep I Cp 67/2000
ECLI:SI:VSLJ:2000:I.CP.67.2000 Civilni oddelek
Povzetek
- Legitimacija državnega tožilstva v nepravdnem postopkuAli ima državno tožilstvo legitimacijo za udeležbo v postopku sodnega depozita?
- Sposobnost udeležbe v nepravdnem postopkuKdo lahko postane udeleženec nepravdnega postopka?
- Utemeljenost predloga za sodni depozitAli je predlog za sodni depozit utemeljen, če ga vloži državno tožilstvo?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Zakon o nepravdnem postopku niti kakšen drug zakon v postopku sodnega depozita državnemu tožilstvu (kot državnemu organu) ne daje legitimacije za udeležbo v postopku, zato le to ni sposobno biti udeleženec tega postopka.
Izrek
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se predlog za sodni depozit zavrže.
Obrazložitev
Z izpodbijanim sklepom je sodišče zavrnilo predlog Okrožnega državnega tožilstva za sodni depozit. Zoper ta sklep se je pritožil predlagatelj iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da zaradi specifičnosti primera v konkretni zadevi utemeljenosti sodnega depozita ni mogoče opreti na poseben predpis in je zato predlagal smiselno uporabo 327. oziroma 322. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), saj se depozit polaga v korist upnika, ki še ni znan, oziroma bo znan po pravnomočno končanem postopku, ki teče pri Davčni upravi RS, oziroma po končanem postopku, ki teče pri Okrožnemu sodišču v Ljubljani, v katerem dediči po pok. V. J., ki so vstopili v pravdo zoper Republiko Slovenijo, zahtevajo ob hišni preiskavi zasežena denarna sredstva.
Pritožba je utemeljena.
Ob obravnavi pritožbe je sodišče druge stopnje pri uradnem preizkusu sklepa ugotovilo, da je podana bistvena kršitev določb postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se na podlagi določbe 37. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) smiselno uporabljajo tudi v nepravdnem postopku, če z ZNP ali drugim zakonom ni drugače določeno. Tega nepravdnega postopka se je namreč kot predlagatelj udeleževalo Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani, ki pa ne more biti udeleženec tega postopka. Glede na smiselno uporabo določb ZPP o sposobnosti biti stranka je sposobna biti udeleženec nepravdnega postopka vsaka fizična in pravna oseba (prvi odstavek 76. člena ZPP). S posebnimi predpisi pa se določa, kdo je poleg fizičnih in pravnih oseb lahko udeleženec postopka (drugi odstavek 76. člena ZPP). V skladu s to določbo je tudi 9. člen Zakona o državnem tožilstvu (Ur.l. RS, št. 63/99), ki določa, da državno tožilstvo v civilnih in drugih sodnih postopkih ter v upravnih postopkih lahko vlaga le tiste procesne akte in druga pravna sredstva, za katera je pooblaščeno z zakonom. Zakon o nepravdnem postopku niti kakšen drug zakon v postopku sodnega depozita državnemu tožilstvu (kot državnemu organu) ne daje legitimacije za udeležbo v postopku, zato le to ni sposobno biti udeleženec tega postopka.
Ker torej Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani ni sposobno biti udeleženec tega nepravdnega postopka, je pritožbeno sodišče na podlagi določbe tretjega odstavka 354. člena ZPP v zvezi s členom 366 ZPP in 37. členom ZNP izpodbijani sklep razveljavilo in predlog za sodni depozit zavrglo.