Jedro

Ker zakon ne določa več, da mora biti glede navajanja neresničnih podatkov oziroma glede zamolčanja podatkov izkazan namen (kot je bilo to določeno do spremembe 20. člena ZBPP), je neutemeljen tožbeni ugovor tožeče stranke, da podatkov o lastništvu družbe ni navedla zato, ker ni vedela, da se obrazec rubrike, ki se nanaša na vrednostne papirje in kapitalske naložbe, nanaša tudi na lastništvo pravne osebe oziroma gospodarske družbe.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči, hkrati pa odločil, da tožeča stranka nadaljnjih šest mesecev od izdaje te odločbe ne more ponovno zaprositi za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Iz obrazložitve izhaja, da je tožeča stranka vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v postopku Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Cp 1717/2014 in v prošnji navedla, da ni lastnica oziroma solastnica kapitalskih naložb. Iz ugotovitev organa na podlagi vpogleda v Register Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve pa izhaja, da je tožeča stranka 100 % družbenik družbe A. d.o.o.. Ker je tožeča stranka v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči navajala neresnične podatke, je organ za brezplačno pravno pomoč v skladu z 20. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) odločil tako, kot izhaja iz izreka te odločbe.

Tožeča stranka v laični tožbi izpodbija odločitev organa za brezplačno pravno pomoč z utemeljitvijo, da je vložila prošnjo za brezplačno pravno pomoč na predpisanem obrazcu in da ga je izpolnila po svojih znanjih in vedenjih ter da lastništva gospodarske družbe ni namenoma zamolčala. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravne spise.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je organ za brezplačno pravno pomoč zakonito zavrnil vlogo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz razloga, ker tožeča stranka ni navedla relevantnih podatkov glede premoženja, s katerim razpolaga. V skladu z 20. členom ZBPP se premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca o premoženjskem stanju, ki jo podana pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo (prvi odstavek). Če je prosilec (v navedeni) izjavi navedel neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za brezplačno pravno pomoč izda o tem odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč (peti odstavek). Kot navajanje neresničnih podatkov o premoženjskem stanju se po upravno sodni praksi šteje tudi zamolčanje relevantnih podatkov, kot je bilo to v obravnavanem primeru, ko tožeča stranka ni navedla, da je 100 % družbenik družbe A..

Glede na to, da zakon ne določa več, da mora biti glede navajanja neresničnih podatkov oziroma njenega zamolčanja izkazan namen (kot je bilo to določeno do spremembe 20. člena ZBPP), je zato neutemeljen tožbeni ugovor tožeče stranke, da podatkov o lastništvu družbe ni navedla zato, ker v obrazcu navedene rubrike, ki se nanaša na vrednostne papirje in kapitalske naložbe, ni razumela tako, da se nanaša tudi na lastništvo pravne osebe oziroma gospodarske družbe. Prosilec za brezplačno pravno pomoč mora na podlagi 20. člena ZBPP podati izjavo o svojih premoženjskih razmerah in premoženjskih razmerah svojih družinskih članov, to izjavo pa poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Od prosilca za brezplačno pravno pomoč se tako pričakuje, da pri tem postopa z veliko stopnjo vestnosti in skrbnosti, saj je finančni položaj eden od bistvenih kriterijev za odobritev brezplačne pravne pomoči. Prosilec mora zato v izjavi natančno opisati premoženjske razmere in dohodke, ali so ti takšni, da izpolnjujejo pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, pa se nato ugotavlja v postopku odobritve brezplačne pravne pomoči. Izpodbijani upravni akt je torej po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).