Jedro

Za odločanje o stroških v postopku denacionalizacije, ki se vodi pri okrajnem sodišču po pravilih nepravdnega postopka, se uporabljajo določbe 35. člena ZNP. Če obstoji možnost vrnitve premoženja po določbah ZDen, se takšen postopek vodi v interesu obeh udeležencev, zato vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi v izpodbijanem delu sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog predlagatelja za denacionalizacijo nepremičnin, ki so bile predmet darilnih pogodb z dne 3.2.1962 in 12.3.1962. Odločilo je, da trpi vsak udeleženec svoje stroške tega postopka. Proti odločitvi o stroških postopka sta vložila pritožbo druga in četrta nasprotna udeležena stranka po pooblaščencu. V pritožbi zatrjujeta, da se z odločitvijo o stroških ne strinjata. Predlagatelj je vložil predlog za denacionalizacijo, v katerem pa ni izkazal temelja, to je sile, grožnje, zvijače, tega celo zatrjeval ni. Zato je po mnenju pritožnikov očitno, da je bil postopek izveden izključno v interesu predlagatelja in bi ta moral trpeti s tem postopkom nastale stroške, to je tudi stroške pritožnikov. Sodišče bi moralo uporabiti določbo 6. odst. 35. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP), saj pritožnika menita, da so stroški nastali izključno po krivdi predlagatalja. Opozarjata na določbo 2. odst. 71. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen), po katerem se v upravnem postopku za takšne primere uporablja določba 2. odst. 114. člena ZUP in je dolžna povrniti stroške tista stranka v postopku, ki je postopek povzročila in se je končal v njeno škodo. V denacionalizacijskih postopkih bi moral biti položaj enak ne glede na to, ali se vodi pred upravno enoto ali pred nepravdnim sodiščem. Zato pritožnika predlagata, da se v izpodbijanem delu sklep spremeni tako, da se predlagatelju naloži v plačilo stroške prvostopnega postopka in tudi pritožbene stroške. Pritožba ni utemeljena. Ker je v konkretni zadevi tekel nepravdni postopek, so pritožbene navedbe, v katerih pritožnika izpostavljata določbe Zakona o upravnem postopku (ZUP), povsem odveč. 2. odst. 71. člena ZDen je jasen. Za odločanje o stroških postopka se uporabljajo predpisi o postopku, ki se uporablja pred organom za denacionalizacijo. Za postopke, ki jih vodijo okrajna sodišča v nepravdnem postopku, se v skladu s tem zakonskim določilom uporablja določba 35. člena ZNP. V prvem odstavku tega člena pa je postavljeno pravilo, da vsak udeleženec nepravdnega postopka trpi svoje stroške, razen če zakon ne določa drugače. Za denacionalizacijske postopke zakon ne določa drugače. V tem postopku tudi ni mogoče uporabiti načela uspeha v pravdi, ker je dokončanje tega postopka v interesu obeh udeležencev. Če namreč obstoji možnost vrnitve premoženja po določbah ZDen, je razpolaganje s takšnim premoženjem ustavljeno do dokončne odločitve o denacionalizaciji, zato ima prav sodišče prve stopnje, da se ta postopek vodi tako v interesu posameznika, kot v interesu države oz. lokalne skupnosti čim gre za premoženje glede katerega obstoji možnost vrnitve po določbah ZDen. V obravnavanem primeru o tem, da bi predlagatelj povzročil stroške nasprotnima udeležencema po svoji krivdi, ni konkretne trditve, zato tudi določba 5. odst. 35. člena ZNP ne pride v poštev. Odločitev prvostopnega sodišča, da nosi vsaka stranka svoje stroške je zato v skladu s pravilom iz 1. odst. 35. člena ZNP, je pravilna in zakonita, zato je neutemeljeno pritožbo obeh pritožnikov pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo v izpodbijanem delu sklep sodišča prve stopnje.