Jedro

Na podlagi teže očitanega kaznivega dejanja, načina izvršitve, številnih drugih izpostavljenih obremenilnih okoliščin, je prvostopenjsko sodišče pravilno zaključilo, da pripor predstavlja sorazmeren poseg v obtoženčevo osebno svobodo, kar vse je ustrezno obrazložilo tudi z vidika trajanja pripora.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so razlogi za pripor zoper obtoženega še podani.

2. Zoper sklep se pritožuje obtoženčev zagovornik, ki uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb kazenskega postopka, napačne uporabe materialnega prava ter zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in odpravo pripora, oziroma nadomestitev z milejšim ukrepom.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa pritožbeno izpodbijanega sklepa, ki ga je opravilo v smislu določila petega odstavka 402. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti. Pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa pa tudi pritožbene navedbe niso postavile pod vprašaj. V nasprotju s pritožnikom namreč pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zanesljivo dognalo ter razumno in prepričljivo utemeljilo danost vseh razlogov za pripor - da je izkazan utemeljen sum storitve obtožencu očitanega kaznivega dejanja, ki pritožbeno ni izpodbijan, njegova ponovitvena nevarnost ter sorazmernost in neogibna potrebnost pripora v smislu določila 20. člena Ustave Republike Slovenije.

5. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je sedanja pritožba v pretežni meri enaka kot zagovornikova pritožba z dne 5. 1. 2023. Pritožbeno sodišče se je do tamkajšnjih navedb, ki se sedaj ponavljajo, že opredelilo v svojem sklepu z dne 12. 1. 2023 in ob tem, ko tokratna pritožba ne vnaša ničesar novega, ko se pritožbeno ne zatrjujejo spremenjene okoliščine, pritožbeno sodišče nima razloga, da bi svoje stališče spremenilo, zato skladno z razlogi v sklepu z dne 12. 1. 2023, v zvezi s ponovljenimi pritožbenimi navedbami na kratko odgovarja.

6. Ob obrazloženem utemeljenem sumu in izpostavljenih objektivnih okoliščinah obtoženčeve ponovitvene nevarnosti, kar pritožbeno ni problematizirano, je sodišče prve stopnje nanizalo številne okoliščine na strani obtoženca in ki so relevantne za presojo njegove ponovitvene nevarnosti. Na strani 4 in 5 pritožbeno izpodbijanega sklepa ugotovljene subjektivne okoliščine, ki zajemajo negativne osebne lastnosti obtoženca kot so okrutnost, brezčutnost in pretkanost, premišljenost in načrtovanost kaznivega dejanja, dodatno podkrepljene še z obtoženčevo predkaznovanostjo in kazenskimi postopki v teku, tudi po sodbi pritožbenega sodišča vodijo v zaključek o negativnem odnosu obtoženca do spoštovanja pravnih norm in pravnega reda ter s tem utemeljujejo sklep o obtoženčevi izraziti ponovitveni nevarnosti. Ob številnih izkazanih za obtoženca obremenilnih okoliščinah tako objektivne kot tudi subjektivne plati ponovitvene nevarnosti, pritožbeno sodišče ponovno pojasnjuje, da glede na izsledke enotne sodne prakse v primeru, ko je v obravnavi eno najtežjih kaznivih dejanj, kot je to primer v konkretni situaciji, že nižja stopnja verjetnosti kriminalnega recidiva v točno določeno smer, opravičuje zaključek o ponovitveni nevarnosti. Na teh okoliščinah sprejetih zaključkov o ponovitveni nevarnosti pritožnik ne more spodnesti s ponovnim relativiziranjem obtoženčeve predkaznovanosti, glede katerih pritožnik ponovno neutemeljeno postavlja tezo, da je obtoženi že rehabilitiran, z izpostavljanjem enkratnosti dogodka v življenju obtoženega in z očitanjem vnaprejšnje dokazne ocene, ker naj bi prvostopenjsko sodišče med drugim subjektivne okoliščine na ravni utemeljenega suma oprlo tudi na zaznan odnos obtoženca do oškodovanke. Do teh že večkrat ponovljenih in preizkušenih pritožbenih trditev se je pritožbeno sodišče v svojih sklepih že večkrat opredelilo, nazadnje v sklepu z dne 12. 1. 2023, v izogib ponavljanju pa se sodišče na razloge v teh sklepih v celoti sklicuje.

7. Ob izkazanosti objektivnih in subjektivnih okoliščin, ki kažejo na resno in konkretno ponovitveno nevarnost, je sodišče prve stopnje pravilno sklepalo, da je pripor še vedno neogibno potreben in sorazmeren ukrep. Na podlagi teže očitanega kaznivega dejanja, načina izvršitve, številnih drugih izpostavljenih obremenilnih okoliščin, je prvostopenjsko sodišče pravilno zaključilo, da pripor predstavlja sorazmeren poseg v obtoženčevo osebno svobodo, kar vse je ustrezno obrazložilo tudi z vidika trajanja pripora. V drugačno drugostopenjsko presojo ne vodi niti pritožnikovo relativiziranje nevarnosti obtoženca. Cilja varovanja morebitnih drugih oškodovancev ter zagotovitve njihove varnosti tudi po sodbi pritožbenega sodišča ni mogoče doseči z nobenim milejšim osebnim omejevalnim ukrepom. Ob tem, ko je sodišče ugotovilo, da je pripor neogibno potreben za varnost ljudi, sodišču ni bilo treba posebej utemeljevati, zakaj za zagotovitev varnosti ljudi ni odredilo drugih milejših ukrepov.

8. Tudi tokratni zaključki sodišča prve stopnje so razumni in ustrezno obrazloženi, zaradi česar ni moč slediti pritožbeno ponujeni tezi, da naj bi bil izpodbijani sklep v svojem bistvu le navidezno obrazložen, argumenti pa presplošni, nesubstancirani in neizraženi, zaradi česar se pritožbenemu sodišču ne poraja dvom v pravilnost ugotovljenega pravno relevantnega dejanskega stanja. Tudi pritožbeno uveljavljane procesne kršitve niso podane. Pritožba se do na načelni ravni zatrjevane kršitve kazenskega zakona vsebinsko ne opredeli, zato se tudi pritožbeno sodišče do tega očitka pritožbe vsebinsko ne more opredeliti.

9. Ker glede na navedeno pritožbene navedbe niso utemeljene in ker tudi uradni preizkus pritožbeno izpodbijanega sklepa ni dognal kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

10. Če bo za obtoženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (določilo prvega odstavka 95. člena ZKP), bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper sklep o ugotovitvi razlogov za pripor, po pravnomočnosti sodbe, odmerilo sodišče prve stopnje.