Jedro

V konkretnem primeru zoper udeleženca ni bil uveden postopek za sprejem v nadzorovano obravnavo, temveč postopek za nadaljevanje njegovega zdravljenja v nadzorovani obravnavi, za slednje pa je pravna podlaga v 83. členu ZDZdr. Pravilno pritožba opozarja, da predlog za podaljšanje nadzorovane obravnave v skladu z drugim odstavkom 83. člena ZDZdr izrecno ne vsebuje predloga za postavitev koordinatorja ter vrsto in obsega njegovih pooblastil, vendar pa je navedeni predlog potrebno obravnavati kot sestavni del predloga koordinatork nadzorovane obravnave, iz katerega izhaja, da so koordinatorke nadzorovane obravnave A. A., B. B., C. C. in D. D., in kjer so navedeni tudi razlogi, ki utemeljujejo obstoj pogojev za izrek predlaganega ukrepa ter načrt nadzorovane obravnave.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se nasprotnemu udeležencu podaljša zdravljenje v nadzorovani obravnavi UPK ... za dobo šestih mesecev od dneva pravnomočnosti sklepa (I). Za koordinatorke nadzorovane obravnave je določilo A. A., B. B., C. C. in D. D. (II). V III. točki izreka sklepa je povzelo načrt nadzorovane obravnave, ki obsega: redno jemanje predpisane terapije, redno prejemanje depojne terapije v UPK, kontrolo v UPK pri nadzornem zdravniku in redne stike s koordinatorji nadzorovane obravnave. Sklenilo je še, da se stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča (IV).

2. Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku1 po pooblaščencu pritožuje nasprotni udeleženec. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter postopek ustavi. Meni, da niso podani zakonski pogoji za vodenje predmetnega postopka, saj je bil predlog UPK formalnopravno nepopoln, ker ni izpolnjeval vseh zahtev po tretjem odstavku 41. člena Zakona o duševnem zdravju2, zaradi česar je nezakonit tudi izpodbijani sklep. V skladu s tretjim odstavkom 41. člena ZDZdr mora k predlogu biti priloženo mnenje izbranega osebnega zdravnika ali psihiatra, ki je pridržano osebo pregledal oziroma izjava izbranega osebnega zdravnika ali psihiatra, če pregleda ni bilo mogoče opraviti. Predlogu takšno mnenje ni bilo priloženo. Predlogu je priložen le predlog koordinatoric nadzorovane obravnave z dne 31. 12. 2021. Predlog bi moral vsebovati tudi predlog za postavitev koordinatorja nadzorovane obravnave ter vrsto in obseg njegovih pooblastil. Sporen je tudi predlagan načrt nadzorovane obravnave, ki ni dovolj natančno definiran. Ni definirano, kaj pomeni redno prejemanje depojne terapije in kontrola v UPK oziroma redni stiki s koordinatorji nadzorovane obravnave, oziroma na kakšen način se določa in nasprotnemu udeležencu sporoča pogostost stikov.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz listin v spisu izhaja, da je bilo zdravljenje udeleženca v nadzorovani obravnavi uvedeno na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Novem mestu Pr 1/2016 z dne 18. 1. 2016, ko je bilo ugotovljeno, da so zanj izpolnjeni vsi pogoji iz 80. člena ZDZdr. Isto sodišče je nato na podlagi pravočasnih predlogov predlagatelja zdravljenje udeleženca v nadzorovani obravnavi kontinuirano podaljševalo, nazadnje s sklepom z dne 14 7. 2021. 5. Predlagateljica, Univerzitetna psihiatrična klinika ..., je 6. 1. 2022 podala predlog za ponovno podaljšanje nadzorovane obravnave. Po izvedenem dokaznem postopku je sodišče ugotovilo, da so za nadzorovano obravnavo še vedno podani vsi potrebni zakonski pogoji, ki jih zakon predpisuje v 80. členu ZDZdr. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev sprejelo na podlagi izvedeniškega mnenja izvedenke psihiatrične stroke E. E., izpovedi nasprotnega udeleženca ter medicinske dokumentacije v spisu. Pritožba vsebinsko ne izpodbija nobene od ugotovitev sodišča prve stopnje, da so pogoji za podaljšanje nadzorovane obravnave, ki jih določa 80. člen ZDZdr izpolnjeni3. 6. Srž pritožbe je, da je bil predlog predlagatelja formalnopravno nepopoln, ker k predlogu ni bilo predloženo mnenje izbranega osebnega zdravnika ali psihiatra, ki je pridržano osebo pregledal, oziroma izjava izbranega osebnega zdravnika ali psihiatra, da pregleda ni bilo mogoče opraviti, in ker predlog ni vseboval predloga za postavitev koordinatorja nadzorovane obravnave ter vrsto in obseg njegovih pooblastil. 7. V konkretnem primeru zoper udeleženca ni bil uveden postopek za sprejem v nadzorovano obravnavo, kot to zmotno meni pritožba, temveč postopek za nadaljevanje njegovega zdravljenja v nadzorovani obravnavi, za slednje pa je pravna podlaga v 83. členu ZDZdr. Pravilno sicer pritožba opozarja, da predlog za podaljšanje nadzorovane obravnave res v skladu z drugim odstavkom 83. člena ZDZdr izrecno ne vsebuje predloga za postavitev koordinatorja ter vrsto in obsega njegovih pooblastil, vendar pa je navedeni predlog potrebno obravnavati kot sestavni del predloga koordinatork nadzorovane obravnave, iz katerega izhaja, da so koordinatorke nadzorovane obravnave A. A., B. B., C. C. in D. D., (torej iste koordinatorke, kot so bile določene že ob prvi izdaji sklepa na zdravljenje udeleženca v nadzorovani obravnavi z dne 18. 1. 2016 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 385/2016 z dne 10. 2. 2016, in ki udeleženca že ves čas spremljajo), in kjer so navedeni tudi razlogi, ki utemeljujejo obstoj pogojev za izrek predlaganega ukrepa ter načrt nadzorovane obravnave, zato je po mnenju pritožbenega sodišča predlog zadostil formalnim pogojem za njegovo obravnavanje.

8. Po mnenju pritožbenega sodišča je načrt obravnave po eni strani dovolj konkretiziran, da je nasprotni udeleženec seznanjen z okvirnim obsegom in načinom zdravljenja, po drugi strani pa še vedno dopušča možnost revidiranja, saj je potrebno na podlagi 2. odstavka 35. člena ZDZdr načrt zdravljenja redno preverjati in ga po potrebni revidirati, pri čemer mora zdravljenje potekati v skladu s strokovno preverjenimi metodami in mednarodno priznanimi standardi (8. člen ZDZdr). Navedeni načrt je, kot izhaja iz izvedeniškega mnenja, potrdila tudi izvedenka psihiatrične stroke E. E. 9. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP, ki se uporablja na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 30. člena ZDZdr, potrdilo.

10. O priglašenih stroških pritožbenega postopka pritožbeno sodišče ni odločalo, saj glede na določilo 51. člena ZDZdr to niso stroški, ki bi jih moral nositi kateri od udeležencev postopka, ampak bodo kriti iz sredstev sodišča (68. člen ZDZdr). O njih bo zato odločalo sodišče prve stopnje s posebnim sklepom.

1 V nadaljevanju ZPP. 2 V nadaljevanju ZDZdr. 3 Nadzorovana obravnava je po prvem odstavku 80. člena ZDZdr obravnava oseb s hudo in ponavljajočo se duševno motnjo, ki se izvaja na podlagi sklepa sodišča pod nadzorom psihiatrične bolnišnice, na območju katere ima oseba stalno ali začasno prebivališče, oziroma kadar nima prijavljenega ne stalnega ne začasnega prebivališča, na območju, na katerem dejansko biva, v skladu z načrtom nadzorovane obravnave izven psihiatrične bolnišnice v domačem okolju osebe. Drugi odstavek 80. člena ZDZdr določa, da je zdravljene osebe v nadzorovani obravnavi dopustno pod naslednjimi pogoji: če gre za osebo s hudo in ponavljajočo se duševno motnjo; če se je že zdravila v psihiatrični bolnišnici brez privolitve; če je že ogrožala svoje življenje ali življenje drugih ali če je huje ogrožala svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzročila hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim; če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, in če se oseba lahko ustrezno zdravi v domačem okolju.