Jedro

Glede na to, da sta bila obravnavana prekrška storjena v steku in da je prvotno tekel enotni postopek za oba prekrška, upoštevaje pa tudi v zahtevi za varstvo zakonitosti zatrjevani kršitvi sedmega odstavka 57. člena ZP-1 in petega odstavka 63. člena ZP-1, ki terjata enotno obravnavo vseh odločb, ki jih je v zvezi z očitanima prekrškoma izdal prekrškovni organ, kljub pravnomočnosti izpodbijane odločbe prekrškovnega organa o vloženi zahtevi za varstvo zakonitosti ni moč odločiti, dokler ne bo pravnomočen tudi plačilni nalog.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrže.

Obrazložitev

A. 1. Prekrškovni organ Policijska postaja Ravne na Koroškem je obdolženemu B. I. dne 29. 11. 2008 izdala plačilni nalog zaradi prekrška po enajstem odstavku 126. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (v nadaljevanju ZVCP-1) in prekrška po c. točki četrtega odstavka 130. člena ZVCP-1. Za prvi prekršek mu je bila določena globa 500 EUR, za drugi pa 570 EUR in 9 kazenskih točk, nakar mu je bila izrečena enotna globa 1.070 EUR in 9 kazenskih točk. Dne 1. 12. 2008 je prekrškovni organ izdal odločbo o odpravi plačilnega naloga, o izdaji odločbe v hitrem postopku in novega plačilnega naloga, dne 31. 12. 2008 pa še odločbo v hitrem postopku, s katero je obdolžencu zaradi prekrška po c. točki četrtega odstavka 130. člena ZVCP-1 izrekel globo 500 EUR, 9 kazenskih točk in mu naložil v plačilo stroške postopka, ter plačilni nalog zaradi prekrška po enajstem odstavku 126. člena, s katerim je obdolžencu izrekel globo v višini 500,00 EUR.

2. Vrhovni državni tožilec vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti zoper odločbi prekrškovnega organa z dne 1. 12. 2008 in z dne 31. 12. 2008 zaradi kršitve določbe sedmega odstavka 57. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) ZP-1 in določbe petega odstavka 63. člena ZP-1. Navaja, da so bili v obravnavanem primeru izpolnjeni vsi pogoji za izdajo plačilnega naloga, saj sta bila oba prekrška osebno zaznana s strani policistov oziroma ugotovljena z uporabo ustreznih tehničnih sredstev in naprav. Določbe sedmega odstavka 57. člena ZP-1, da se v postopku, ki se konča z izdajo plačilnega naloga, ne plačajo stroški postopka, ni mogoče razlagati tako, da je potrebno zaradi nastalih stroškov izdati odločbo. Na podlagi petega odstavka 63. člena ZP-1 ima prekrškovni organ ob ugotovljeni napaki pravico nadomestiti izdano odločbo z novo, vendar šele po vloženi zahtevi za sodno varstvo. V obravnavanem primeru pa je prekrškovni organ uporabil navedeno pooblastilo in izdal odločbo o odpravi plačilnega naloga, o izdaji odločbe v hitrem postopku in novega plačilnega naloga že dne 1. 12. 2008, torej še preden je storilec prekrška dne 29. 12. 2008 vložil zahtevo za sodno varstvo. Vrhovnemu sodišču predlaga, da napadeni odločbi odpravi in zadevo vrne Okrajnemu sodišču v Slovenj Gradcu v odločanje.

3. Zahteva vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti je bila na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 vročena storilcu prekrška B. I., ki pa se o njej ni izjavil. B.

4. Glede na vsebino vložene zahteve za varstvo zakonitosti se je Vrhovno sodišče omejilo zgolj na preizkus dovoljenosti vložitve tega izrednega pravnega sredstva in ni presojalo pravilnosti odločitve prekrškovnega organa. Po prvem odstavku 169. člena ZP-1 se sme vložiti zahteva za varstvo zakonitosti zoper vsako odločbo, izdano na drugi stopnji, oziroma vsako pravnomočno odločbo, če je prekršen ta zakon ali predpis, ki določa prekršek.

5. Policijska postaja Ravne na Koroškem je obdolženemu B. I. dne 29. 11. 2008 izdala plačilni nalog zaradi prekrška po enajstem odstavku 126. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (v nadaljevanju ZVCP-1) in prekrška po c. točki četrtega odstavka 130. člena ZVCP-1. Prekrškovni organ je ob ugotovitvi, da so v postopku ugotavljanja prekrška nastali stroški, z odločbo z dne 1. 12. 2008 po uradni dolžnosti odpravil navedeni plačilni nalog in odločil, da se obdolžencu zaradi prekrška po c. točki četrtega odstavka 130. člena ZVCP-1 izda odločba v hitrem postopku, zaradi prekrška po enajstem odstavku 126. člena ZVCP-1 pa nov plačilni nalog; nakar je dne 31. 12. 2008 obdolžencu izdal odločbo v hitrem postopku zaradi prekrška po c. točki četrtega odstavka 130. člena ZVCP-1 ter plačilni nalog zaradi prekrška po enajstem odstavku 126. člena ZVCP-1. Obdolženi B. I. je dne 29. 12. 2008 pri prekrškovnem organu vložil pritožbo, kot jo je sam naslovil in v njej po vsebini izpodbijal odločitev prekrškovnega organa glede očitanega mu prekrška po enajstem odstavku 126. člena ZVCP-1. Prekrškovni organ je obdolženca, ob ugotovitvi, da gre za nepopolno zahtevo za sodno varstvo, pozval na njeno dopolnitev, kar je obdolženec storil z vlogo z dne 10. 1. 2009. Obdolženčevo zahtevo za sodno varstvo je prekrškovni organ dne 30. 1. 2009 skupaj z opisom dejanskega stanja posredoval v odločanje pristojnemu Okrajnemu sodišču v Slovenj Gradcu, ki o njej do vložitve zahteve za varstvo zakonitosti še ni odločilo, kar pomeni, da izpodbijani plačilni nalog še ni pravnomočen. Glede na to, da sta bila obravnavana prekrška storjena v steku in da je prvotno tekel enotni postopek za oba prekrška, Vrhovno sodišče, upoštevaje v zahtevi za varstvo zakonitosti zatrjevani kršitvi sedmega odstavka 57. člena ZP-1 in petega odstavka 63. člena ZP-1, ki terjata enotno obravnavo vseh odločb, ki jih je v zvezi z očitanima prekrškoma izdal prekrškovni organ, zaključuje, da kljub pravnomočnosti izpodbijane odločbe prekrškovnega organa dne 31. 12. 2008, o vloženi zahtevi ni moč odločiti pred pravnomočnostjo plačilnega naloga, torej pred odločitvijo sodišča o zahtevi za sodno varstvo.

6. Glede na navedeno Vrhovno sodišče ugotavlja, da v tem stadiju postopka zahteva za varstvo zakonitosti (še) ni dovoljena, saj je vložena pred pravnomočnostjo plačilnega naloga. Vložnik zahteve bo to izredno pravno sredstvo smel vložiti šele, ko bo pravnomočno odločeno tudi o vloženi zahtevi za sodno varstvo. Zaradi navedenih razlogov je Vrhovno sodišče zahtevo vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 zavrglo.