Jedro

Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Tožnik se je telesno poškodoval v prometni nesreči dne 25.3.1999, katero je povzročil zavarovanec tožene stranke. Tožnik je utrpel nateg vratnih mišic ter udarnino prsnega koša, zaradi česar mu je bila s pravnomočno sodbo prisojena odškodnina za nepremoženjsko škodo v višini 900.000,00 SIT (550.000 SIT za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, 250.000 SIT za strah in 100.000 SIT za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti), od česar je sodišče odštelo revaloriziran, že plačan znesek iz tega naslova in toženi stranki naložilo plačilo odškodnine v višini 375.080,00 SIT (sedaj 1.565,18 EUR), medtem ko je bil v presežku (za 1.274.920,00 SIT, sedaj 5.320,14 EUR) tožnikov zahtevek za plačilo odškodnine zavrnjen.

Revizijo je tožnik vložil glede višine prisojene odškodnine za nepremoženjsko škodo, in sicer zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Za sleherno od ugotovljenih oblik nepremoženjske škode bi mu morale biti po njegovem mnenju priznane odškodnine v višini posamično terjanih zneskov, ki v celoti ustrezajo teži poškodbe in ugotovljenim posledicam. Sicer pa tožnik v reviziji ponovno niza ločeno po posamičnih oblikah nepremoženjske škode vse tiste okoliščine, ki ga po njegovem mnenju upravičujejo do odškodnin zanje v celotnih zahtevanih zneskih in ki jih sodišči prve in druge stopnje nista v zadostni meri upoštevali. Poleg tega navaja, da škodno stanje traja že od marca 1999, zaradi česar je obseg nepremoženjske škode občutno večji. Predlaga obsegu izpodbijanja ustrezno spremembo pravnomočne sodbe - to je v smeri ugoditve zahtevku za plačilo odškodnine v celoti, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 26.6.1999 dalje do plačila.

Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 do 43/06) vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

Uveljavljan revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava v zvezi z odločitvijo o obsegu tožniku pripadajočih denarnih odškodnin za posamične izmed oblik nepremoženjske škode slednji utemeljuje s ponovnim poudarjanjem okoliščin, ki naj bi ga po njegovem mnenju upravičevale do odškodnin zanje v celotnih terjanih zneskih. Tak način uveljavljanja revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava je jalov čim se izkaže, da so bila vsa tista revizijsko nanizana in pravno relevantna dejstva, obstoj katerih je v sodbah sodišč prve in druge stopnje neizpodbojno ugotovljen (tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku ŠUradni list RS, št. 73/07; ZPPĆ), tudi po oceni revizijskega sodišča ustrezno in pravilno ločeno ob odmeri odškodnin za vsako izmed oblik nepremoženjske škode upoštevana že v pravnomočni sodbi, pri čemer sta sodišči prve in druge stopnje upoštevali tudi, da je do škodnega dogodka prišlo marca leta 1999. Načelo individualizacije višine odškodnin mora biti vselej upoštevano tudi tako, da odmera odškodnin ni le odraz oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic, katerih subjektivno doživljanje je z vidika slehernega oškodovanca že po naravi stvari zanj vselej poudarjeno neugodno. Pomembno je, da ima omenjeno načelo korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine, ki terja vrednotenje ugotovljenih škodnih posledic za vsakič konkretno obravnavanega oškodovanca tudi v primerjavi s škodnimi posledicami številnih drugih oškodovancev v različnih primerih iz sodne prakse, saj je to pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanja odškodnin zanje v ustreznih razmerjih. Da je bilo to načelo ob odmeri odškodnine tožniku pravilno upoštevano, pokaže njena primerjava s prisojenimi odškodninami v tožnikovemu podobnih primerih. Rezultat te primerjave namreč potrjuje primerno umeščenost tožniku pravnomočno prisojene odškodnine v okvir ostalih prisojenih odškodnin za tako škodo.

Revidentovo zavzemanje za priznanje zakonskih zamudnih obresti od zahtevane odškodnine za nepremoženjsko škodo od 26.6.1999 dalje je neutemeljeno, saj je v nasprotju z načelnim pravnim mnenjem Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, objavljenim v Pravnih mnenjih I/2002. Ker niso podani ne razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija, niti razlogi, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti, je bilo treba tožnikovo revizijo na podlagi določbe 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti.