Jedro

Toženki in stranskima intervenientoma po prvem odstavku 6. člena Odvetniške tarife (OT) pripada urnina največ do višine postavke, ki je v tarifnih številkah posebnega dela določena za prvo tovrstno zastopanje, v tej zadevi je to glede na vrednost spora 6.000,00 EUR po tar. št. 15/3a v povezavi s 15/1a, 18/1 in 20/1 OT 300 točk.

Toženki sodišče prve stopnje ni priznalo potnih stroškov za prihod na naroke, saj jih ni priglasila, pravilno pa ji je skladno s četrtim odstavkom 6. člena OT v povezavi z 8. členom ZDOdv priznalo za odsotnost iz pisarne za čas poti na in s sodišča za vsake začete pol ure 20 točk (za 10 narokov 400 točk). Prvemu stranskemu intervenientu glede na to, da ima pooblaščenko v kraju, v katerem je sodišče, pripadajo potni stroški za njen prihod na sodišče in odsotnost iz pisarne za čas poti na in s sodišča za vsake začete pol ure 20 točk.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se sklep spremeni tako, da se glasi: "I. Tožnik je v roku 8 dni dolžan toženki plačati stroške postopka v višini 3.490,50 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne do plačila.

II.Tožnik je v roku 8 dni dolžan prvemu stranskemu intervenientu plačati stroške postopka v višini 3.901,74 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne do plačila.

III.Tožnik je v roku 8 dni dolžan drugemu stranskemu intervenientu plačati stroške postopka v višini 1.001,99 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne do plačila."

II.V preostalem delu se pritožba zavrne in se potrdi izpodbijani nespremenjeni del sklepa.

III.Toženka je tožniku dolžna v roku 8 dni povrniti stroške pritožbe v višini 186,66 EUR.

IV.Toženka in prvi stranski intervenient sama krijeta svoje stroške odgovorov na pritožbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je tožniku naložilo, naj povrne stroške postopka: toženki 4.157,10 EUR, prvemu stranskemu intervenientu 4.714,99 EUR in drugemu stranskemu intervenientu 1.260,75 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2.Zoper sklep vlaga pritožbo tožnik zaradi vseh pritožbenih razlogov. Zatrjuje bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, ki bi omogočali presojo pravilnosti priznane višine stroškov glede urnine in stroškov odsotnosti iz pisarne. Trdi, da je o stroških za odsotnost iz pisarne in o potnih stroških pooblaščencev sodišče prve stopnje odločilo nasprotno ustaljeni sodni praksi (Pdp 204/2025, Pdp 409/2019), toženka in stranska intervenienta niso utemeljili posebnih okoliščin, ki bi opravičevale izbiro pooblaščenca zunaj okrožja in s tem potrebnosti povečanih stroškov za pravdo po 155. členu ZPP. Meni, da je sodišče prve stopnje mimo omejitve iz 6. člena OT toženki in prvemu stranskemu intervenientu za naroke 11. 11. 2022, 15. 2. 2023, 19. 4. 2023, 16. 6. 2023 in 29. 9. 2023 priznalo urnine, višje od nagrad za zastopanje na narokih (300 točk). V zvezi s stroški drugega stranskega intervenienta zatrjuje previsoko urnino za narok 29. 9. 2023 ter očitno računsko napako pri seštevku nagrad za zastopanje na štirih narokih (4 x 150 točk znaša 600 točk, in ne 750). V zvezi z vsemi previsoko odmerjenimi stroški je treba po njegovem mnenju prilagoditi tudi prisojene materialne stroške in DDV. Predlaga spremembo sklepa oziroma njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša stroške pritožbe.

3.Na pritožbo odgovarjata toženka in prvi stranski intervenient ter predlagata njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa.

4.Pritožba je delno utemeljena.

5.Tožnik ima pravni interes za pritožbo, kljub temu, da ji je po navedbi toženke v odgovoru na pritožbo te stroške že poravnal in jih je sama nato prenakazala na ustrezni podračun RS. Njegov položaj se namreč lahko z ugoditvijo pritožbi izboljša (višina stroškov, ki jih je dolžan povrniti, se lahko zniža). Glede na to je pritožbeno sodišče po vsebini preizkusilo izpodbijani del sklepa na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) v povezavi z drugim odstavkom 350. člena in 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana, sklep vsebuje ustrezne razloge o odmeri stroškov, pritožbeno sodišče je odmerjeno višino stroškov lahko preizkusilo.

6.Pritožba utemeljeno uveljavlja, da toženki in stranskima intervenientoma po prvem odstavku 6. člena Odvetniške tarife (OT) pripada urnina največ do višine postavke, ki je v tarifnih številkah posebnega dela določena za prvo tovrstno zastopanje, v tej zadevi je to glede na vrednost spora 6.000,00 EUR po tar. št. 15/3a v povezavi s 15/1a, 18/1 in 20/1 OT 300 točk. Glede na to je treba znižati priznane stroške toženke za narok 11. 11. 2022 za 250 točk (razlika med 550 in 300 točkami), za narok 15. 2. 2023 za 250 točk (razlika med 550 in 300 točkami), za narok 19. 4. 2023 za 200 točk (razlika med 500 in 300 točkami), za narok 16. 6. 2023 za 150 točk (razlika med 450 in 300 točkami) in za narok 29. 9. 2023 za 250 točk (razlika med 550 in 300 točkami), skupno torej za 1100 točk. Enako velja za stroške prvega stranskega intervenienta, ki jih je iz istega razloga tudi treba znižati za 1100 točk. Stroške drugega stranskega intervenienta pa je iz istega razloga treba znižati za 200 točk (sodišče prve stopnje mu je namesto 300 točk priznalo 500 točk urnine za narok 29. 9. 2023) in še za 150 točk zato, ker je narobe seštelo nagrade za zastopanje na štirih narokih (4 krat 150 znaša 600 točk, in ne 750), skupno torej za 350 točk.

7.V preostalem delu, ki se nanaša na potne stroške in na odsotnost iz pisarne, pa pritožba ni utemeljena. Tožnik zgrešeno uveljavlja, da imata zakoniti zastopnik toženke in pooblaščenec prvega stranskega intervenienta sedeža zunaj okrožja sodišča prve stopnje, saj imata oba sedež v Ljubljani. Toženki sodišče prve stopnje ni priznalo potnih stroškov za prihod na naroke, saj jih ni priglasila, pravilno pa ji je skladno s četrtim odstavkom 6. člena OT v povezavi z 8. členom Zakona o državnem odvetništvu (ZDOdv) priznalo za odsotnost iz pisarne za čas poti na in s sodišča za vsake začete pol ure 20 točk (za 10 narokov 400 točk). Prvemu stranskemu intervenientu glede na to, da ima pooblaščenko v kraju, v katerem je sodišče, pripadajo potni stroški za njen prihod na sodišče in odsotnost iz pisarne za čas poti na in s sodišča za vsake začete pol ure 20 točk, kot je odločilo sodišče prve stopnje. Višini iz tega naslova priznanih stroškov tožnik ne nasprotuje. Drugemu stranskemu intervenientu sodišče prve stopnje potnih stroškov in stroška odsotnosti iz pisarne ni priznalo, zato je pritožba v tem delu brezpredmetna.

8.Glede na navedeno je bilo treba izpodbijani del sklepa skladno s 3. točko 365. člena ZPP spremeniti tako, da je tožnik toženki in stranskima intervenientoma dolžan povrniti stroške v višini, ki izhaja iz I. točke izreka tega sklepa. Toženki je sodišče prve stopnje priznalo stroške v skupni višini 4.157,10 EUR, pripadajo pa ji za 666,60 EUR (1100 točk urnine in 11 točk materialnih stroškov) nižji stroški, tj. 3.490,50 EUR. Prvemu stranskemu intervenientu je sodišče prve stopnje priznalo stroške v skupni višini 4.714,99 EUR, pripadajo pa ji za 813,25 EUR (1100 točk urnine, 11 točk materialnih stroškov in 22-odstotni DDV v znesku 146,65) nižji stroški, tj. 3.901,74 EUR. Drugemu stranskemu intervenientu je sodišče prve stopnje priznalo stroške v skupni višini 1.260,75 EUR, pripadajo pa mu za 258,76 EUR (350 točk nagrade, 3,5 točke materialnih stroškov in 46,66 EUR DDV) nižji stroški, tj. 1.001,99 EUR. V preostalem delu pritožba ni utemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče v tem delu zavrnilo in potrdilo nespremenjeni izpodbijani del sklepa (2. točka 365. člena ZPP).

9.Tožnik je s pritožbo v pretežnem delu uspel, zato toženka in prvi stranski intervenient sama krijeta svoje stroške odgovorov na pritožbo, toženka pa mu je dolžna povrniti stroške pritožbe skladno s prvim odstavkom 154., 155. in prvim odstavkom 165. člena ZPP in OT: strošek sestave pritožbe po tar. št. 15/4 v višini 250 točk, 2-odstotne materialne stroške in 22-odstotni DDV, skupaj 186,66 EUR. Višji priglašeni strošek za sestavo pritožbe glede na vrednost spornega predmeta v pritožbenem postopku ni utemeljen.