Jedro

Sodna ureditev meje v danem primeru narekuje ustavitev upravnega postopka, torej procesno (to je nevsebinsko) odločitev, zato tožnik ne more uspeti z razlogi, s katerimi izraža nestrinjanje z ureditvijo meje.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijanim sklepom ustavil postopek evidenitranja urejene meje parc. št. 211/16 s sosednjimi parcelami 211/1, 211/17 (stik), 211/26 (stik), 453/8 (stik) in 453/5 (stik) v k. o. ....

2. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je bil postopek, ki se je začel na zahtevo Občine Komenda z dne 17. 1. 2013, s sklepom z dne 2. 12. 2013 prekinjen, ker je tožnik sprožil sodni postopek ureditve meje. Ker je 13. 3. 2017 organ prejel pravnomočni sklep Okrajnega sodišča v Kamniku št. N 4/2014, iz katerega je razvidno, da je bila meja parc. št. 211/16 s sosednjimi parcelami 211/1, 211/17, 211/26, 453/8 in 453/5 (stik) v k. o. ... urejena v sodnem postopku, je upravni postopek ureditve meje z izpodbijanim sklepom ustavil. 3. Drugostopenjski organ je pritožbo zoper izpodbijano odločbo zavrnil. 4. Tožnik se z izpodbijano odločitvijo ne strinja in zoper njo vlaga tožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvenih kršitev pravil postopka in kršitve materialnega prava. Izpodbijani akt naj bi bil nepravilen, nezakonit in arbitraren. Navaja, da iz obrazložitve izpodbijanega akta izhaja, da naj bi bila meja urejena v sodnem postopku, kar naj bi bilo razvidno iz sodne poravnave Okrajnega sodišča v Velenju N 4/2014 z dne 23. 5. 2016, ki je potrjena s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani N 4/2014 z dne 7. 2. 2017. Trdi, da ni seznanjen s sodno poravnavo, ki naj bi bila podlaga izpodbijanega akta.

5. Trdi, da mu ni bila dana možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in dokazih, izpodbijane odločitve pa tudi ni mogoče preizkusiti. Upravni organ namreč v obrazložitvi navede, da je bila meja urejena v sodnem postopku, zaradi česar je postopek ustavljen, ne poda pa razlogov o odločilnih dejstvih. Navaja še, da je sprožil postopek ureditve meje, o katerem je odločala Geodetska pisarna Domžale, prav tako pa je sodni postopek tekel pred Okrajnim sodiščem v Kamniku, zato ni jasno, na kakšen način naj bi bila izvedena sodna poravnava pred Okrajnim sodiščem v Velenju, kjer tožnik nikoli ni bil. 6. Dodaja, da že dalj časa želi urediti in razrešiti dvom v pravilno postopanje upravnih organov v zvezi s parcelacijo in drugimi katastrskimi opravili, ki se tičejo njegovega zemljišča parc. št. 211/16 k. o. .... Navaja dvom v to, da se v njegovem primeru meje urejajo in evidentirajo po načelu enakega obravnavanja vseh strank v postopku, zato je primoran izraziti svoje nestrinjanje, še zlasti ker iz akta izhaja, da je bila v njegovem primeru dosežena sodna poravnava pred Okrajnim sodiščem v Velenju, kjer ni bil prisoten. Z odločitvijo se ne strinja tudi zato, ker ni bil povabljen na meritve za cesto leta 1999. 7. Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis.

8. Tožba ni utemeljena.

9. Tožnik v tem upravnem sporu izpodbija sklep, ki ga je krajevno pristojna geodetska uprava kot prvostopenjski organ izdala v postopku evidentiranja urejene meje, ki se je začel na predlog Občine Komenda. Z navedenim izpodbijanim sklepom je prvostopenjski organ ustavil postopek evidentiranja meje, ki je bil dotlej prekinjen zaradi sodnega postopka za ureditev meje, ki ga je sprožil tožnik in ki se je končal s tem, ko je s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2256/2016 z dne 7. 2. 2017 sklep Okrajnega sodišča v Kamniku N 4/2014 z dne 22. 5. 2016, s katerim je bila meja sodno urejena, postal pravnomočen.

10. Ugotovitvi prvostopenjskega organa o pravnomočnosti sklepa Okrajnega sodišča v Kamniku N 4/2014, s katerim je bila meja sodno urejena, tožnik ne ugovarja ne v pritožbi, niti v tožbi. Ta ugotovitev (pravnomočna ureditev meje v sodnem postopku) pa je skladno z določbami 39. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) pravno odločilna okoliščina, ki v postopku evidentiranja urejene meje, kakršen je obravnavani, narekuje izpodbijano odločitev, to je ustavitev postopka. V določbah 39. člena ZEN, ki ureja ureditev meje v primeru spora, je namreč med drugim določeno, da organ lastnika oziroma lastnike, ki se ne strinjajo s predlagano mejo, pozove, da v 30 dneh od vročitve oziroma prejema poziva začnejo sodni postopek ureditve meje pred pristojnim sodiščem (prvi odstavek 39. člena ZEN), da v primeru začetka sodnega postopka s sklepom prekine postopek evidentiranja urejene meje (peti odstavek 39. člena ZEN) in da v primeru meritorne odločitve sodišča o ureditvi meje organ postopek evidentiranja urejene meje ustavi s sklepom (šesti odstavek 39. člena ZEN).

11. Ker torej sodna ureditev meje v danem primeru narekuje ustavitev upravnega postopka, torej procesno (to je nevsebinsko) odločitev, tožnik ne more uspeti z razlogi, s katerimi izraža svoje nestrinjanje z ureditvijo meje.

12. Glede na pojasnjeno pravno odločilno dejansko stanje, ki je navedeno v izpodbijanem prvostopenjskem sklepu in ki mu (kot že rečeno) tožnik ne ugovarja, pa tožnik ne more uspeti niti z navajanjem pomanjkljivosti drugostopenjske odločbe. Z drugostopenjsko odločbo, s katero je bila tožnikova pritožba zavrnjena, namreč ni bilo odločeno o njegovi pravici, obveznosti ali pravni koristi in ta zato skladno določbami 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tudi ni upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, temveč je ta akt prvostopenjski sklep (na kar v tožbi nenazadnje navaja tudi sam tožnik). Očitno napačno citiranje sodnih odločb v drugostopenjski odločbi (sodna poravnava namesto sklepa, Okrajno sodišče v Velenju namesto v Kamniku in številka drugostopenjske odločbe N 4/2014 namesto II Cp 2256/2016) zato ne vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijanega prvostopenjskega sklepa. Enako velja za očitke o kršitvi pravice do izjave in o neobrazloženosti, ki so povezani z navedenim očitno napačnim citiranjem sodnih odločb v drugostopenjski odločbi.

13. Sodišče je glede na navedeno na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo. Ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta (pravnomočnost sklepa Okrajnega sodišča v Kamniku N 4/2014, s katerim je bila meja sodno urejena), med tožnikom in tožencem ni sporno, je sodišče odločilo brez glavne obravnave, na seji (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

14. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).