Jedro

Za kaznivo dejanje po drugem odstavku 263. člena KZ-1 pa je sicer sedaj predpisana kazen do štirih let zapora ali denarna kazen, je pa v času storitve obravnavanega kaznivega dejanja, ki bi naj bilo izvršeno 1. 6. 2013, bila po takrat veljavnem KZ-1, predpisana kazen zapora do treh let, kar pomeni, da je podana okrajna pristojnost. Ker se za storilca kaznivega dejanja v skladu s 7. členom KZ-1 vedno uporablja zakon, ki je veljal v času storitve kaznivega dejanja, če se je po storitvi kaznivega dejanja zakon spremenil, pa se uporablja zakon, ki je milejši za storilca, je stališče prvostopnega sodišča, da je za reševanje obravnavane zadeve pristojno okrajno sodišče, pravilno.

Izrek

Pritožba višje državne tožilke se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom se je sodišče prve stopnje na podlagi določbe prvega odstavka 36. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v kazenski zadevi zoper obdolženega B.B. zaradi treh kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po prvem odstavku 257. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in kaznivega dejanja sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje po drugem odstavku 263. člena KZ-1, izreklo za stvarno nepristojno in navedlo, da bo po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa kazensko zadevo odstopilo stvarno pristojnemu Okrajnemu sodišču v Slovenj Gradcu.

2. Zoper ta sklep se je pritožila višja državna tožilka iz Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije, saj meni, da je odločitev prvostopnega sodišča zmotna. Meni namreč, da je za obdolžencu očitana kazniva dejanja sprejemanje koristi za nezakonito posredovanje po drugem odstavku 263. člena KZ-1 sedaj predpisana kazen, za katero je podana pristojnost okrožnega sodišča. 3. Pritožba pa ni utemeljena.

4. Kot je v izpodbijanem sklepu zapisalo že prvostopno sodišče, je za kazniva dejanja po prvem odstavku 257. člena KZ-1 predpisana kazen do enega leta, za kaznivo dejanje po drugem odstavku 263. člena KZ-1 pa je sicer sedaj predpisana kazen do štirih let zapora ali denarna kazen, je pa v času storitve obravnavanega kaznivega dejanja, ki bi naj bilo izvršeno 1. 6. 2013, bila po takrat veljavnem KZ-1, predpisana kazen zapora do treh let, kar pomeni, da je podana okrajna pristojnost. Ker se za storilca kaznivega dejanja v skladu s 7. členom KZ-1 vedno uporablja zakon, ki je veljal v času storitve kaznivega dejanja, če se je po storitvi kaznivega dejanja zakon spremenil, pa se uporablja zakon, ki je milejši za storilca, je stališče prvostopnega sodišča, da je za reševanje obravnavane zadeve pristojno okrajno sodišče, pravilno.

5. Glede na navedeno je pritožba višje državne tožilke, ki je tudi sicer obtožbo vložila pri Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu, v pritožbi pa navaja, da je v konkretnem primeru krajevno in stvarno pristojen Specializirani oddelek Okrožnega sodišča v Mariboru, bilo potrebno zavrniti kot neutemeljeno.