Jedro

Stranka z interesom je vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi očitnega nesporazuma, ker je menila, da tudi za odgovor na tožbo velja tako kratek rok, kot za odgovor na zahtevo za izdajo začasne odredbe, kar pa ni bilo mišljeno. Zato bo sodišče njen odgovor na tožbo upoštevalo kot pravočasen. Glede postavljenega roka za odgovor na zahtevo za izdajo začasne odredbe pa sodišče meni, da je bil sicer kratek, vendar še vedno primeren ob upoštevanju, da mora sodišče o zahtevi za izdajo začasne odredbe odločiti v sedmih dneh. Iz navedenih razlogov sodišče predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni ugodilo.

Izrek

Predlog za vrnitev v prejšnje stanje se zavrne.

Obrazložitev

Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani je dne 8. 5. 2014 prejelo predlog za vrnitev v prejšnje stanje hkrati z odgovorom na tožbo v zvezi s tožbo zoper delno odločbo Javne agencije RS za varstvo konkurence št. 090-16/2013/16 z dne 17. 1. 2014. Iz predloga za vrnitev v prejšnje stanje stranke z interesom izhaja, da je stranko sodišče obvestilo, da lahko v navedeni zadevi poda odgovor na navedbe tožečih strank. Stranki z interesom je postavilo sodišče rok 5. 5. 2014 do 12.00 ure. Obvestilo sodišča je stranka prejela 30. 4. 2014 v poznem popoldanskem času, kar je tik pred prazniki in vikendom. Po dnevu vročitve sta bila namreč dva državna praznika in nato še dva dela prosta dneva, tako da je stranka z interesom lahko našla pravno pomoč šele po 5. 5. 2014 in ji je bila tako samo navidezno omogočena možnost, da kot stranka poda odgovor na tožbo. Ni bilo razloga za določitev tako kratkega roka za podajo odgovora na tožbo. V konkretni zadevi je podan zakoniti pogoj upravičenega vzroka za vrnitev v prejšnje stanje v skladu z določili 24. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Če pa sodišče predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ne bo ugodilo, pa stranka z interesom predlaga, da sodišče odgovor na tožbo obravnava kot pripravljalno vlogo.

Sodišče je predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo iz sledečih razlogov: Na podlagi določbe prvega odstavka 24. člena ZUS-1 lahko predlaga vrnitev v prejšnje stanje stranka, če je iz opravičenega vzroka zamudi rok za tožbo ali drug zakonit rok za opravo dejanja v postopku in ga zaradi tega ne more več opraviti. Predlog mora stranka vložiti v osmih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila rok, če pa je stranka šele pozneje izvedela za zamudo, pa od dneva, ko je izvedela za zamudo (drugi odstavek 24. člena ZUS-1). Po določbi tretjega odstavka 24. člena ZUS-1 je treba okoliščine za utemeljitev predloga verjetno izkazati že ob vložitvi predloga ter v roku za vložitev predloga opraviti tudi zamujeno dejanje. Po treh mesecih od dneva zamude ni več mogoče predlagati vrnitve v prejšnje stanje (četrti odstavek 24. člena ZUS-1).

V obravnavani zadevi ni sporno, da je stranka z interesom prejela poziv sodišča dne 30. 4. 2014, vendar pa je bilo v tem pozivu mišljeno, da naj le na zahtevo za izdajo začasne odredbe poda odgovor do 5. 5. 2014 do 12.00 ure, ni pa bilo mišljeno, da mora do tega časa podati tudi odgovor na tožbo. Sodišče tako sklepa, da je šlo za očitni nesporazum. Naslednji dan je namreč stranki z interesom poslalo še en dopis, kjer je ponovno poudarilo, da velja rok do 5. 5. 2014 do 12.00 ure za odgovor na predlog za izdajo začasne odredbe. Z dopisom opr. št. I U 725/2014-18 z dne 7. 5. 2014 pa je sodišče stranko z interesom izrecno pozvalo, da lahko v roku 15 dni od prejema tega dopisa poda morebitni odgovor na tožbo. Po vsem navedenem sodišče sklepa, da je stranka z interesom vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi očitnega nesporazuma, ker je menila, da tudi za odgovor na tožbo velja tako kratek rok kot za odgovor na zahtevo za izdajo začasne odredbe, kar pa ni bilo mišljeno. Zaradi tega bo sodišče odgovor na tožbo, ki ga je podala stranka z interesom, upoštevalo kot pravočasen, medtem ko glede postavljenega roka za odgovor na zahtevo za izdajo začasne odredbe sodišče meni, da je bil kljub temu, da je bil kratek, še vedno primeren glede na to, da mora sodišče o zahtevi za izdajo začasne odredbe odločiti v sedmih dneh.

Iz zgoraj navedenih razlogov sodišče predlogu za vrnitev v prejšnje stanje v obravnavanem primeru ni ugodilo.