Jedro

Če sodišče ne sprejme dovoljenega dokaza o kakšnem odločilnem dejstvu ter ostane zato dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je potrebno sodbo razveljaviti ter zadevo vrniti prvemu sodišču v novo odločanje.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

Prvo sodišče je z izpodbijano sodbo Zavrnilo zahtevek tožeče stranke, po katerem bi bila tožena stranka dolžna plačati tožeči znesek 818.376,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe do plačila. Obenem pa je tožeči stranki naložilo, naj povrne pravdne stroške tožene stranke v znesku 23.009,50 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe do plačila v 15-ih dneh, pod izvršbo. Proti sodbi se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik ter sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo spremeni ter zahtevku ugodi oziroma naj jo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožnik navaja, da je prvo odišče ugotovilo regresno odgovornost toženca, v nadaljevanju pa napak štelo, da izplačilo zavodu ni dokazano. Pritožnik v zvezi s tem pravi, da sodišče ni upoštevalo dokaza poravnave, zaslišanja F. M., ko ta pove, da mu ni zanno kdo je kril stroške njegovega zdravljenja, iz česar je mogoče vsaj posredno zaključiti, da je so bili ZZZS stroški povrnjeni. Ob tem izpostavlja še dejstvo, da tožena stranka zahtevku sploh ni ugovarjala. V nadaljevanju pa se pritožba osredotoča še na to, da je na glavni obravnavi resda pomotoma predložila napačno potrdilo o plačilu stroškov zdravljenja, vendar pa je pravilno listino poslala sodišču zgolj štiri dni po končani glavni obravnavi, pri čemer ni jasno, ali je sodišče zahtevek zavrnilo zato, ker naj bi bil tak dokaz nedovoljen ali zaradi česa drugega. Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila. Pritožba je utemeljena. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvo sodišče storilo bistveno kršitev pravil pravdnega postopka iz 13.točke drugega odstavka 354. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP/77 (le tega je bilo potrebno v tej zadevi še uporabiti upoštevaje določbo 498. člena sedaj veljavnega ZPP). Razlogi sodbe so namreč nejasni, ko utemeljujejo zavrnitev tožbenega zahtevka, češ da njegova višina ni dokazana. Iz razlogov sodbe namreč po drugi strani izhaja, da je tožeča stranka dokaz o tem predložila, čeprav štiri dni po zaključku glavne obravnave. Prve sodišče pa tega dokaza iz razlogov, ki so nerazumljivi, ni sprejelo. Tako pritožbeno sodišče tudi ne more preizkusiti, zakaj sodišče prve stopne ni postopalo po določilu 305. člena ZPP/77, ki sodišču dovoljuje, da za razjasnitev posameznih vprašanj glavno obravnavo začne znova. V kolikor gre za dokaz, ki bi pritožbenemu sodišču kot dovoljena novota narekoval razveljavitev odločbe, je takšno postopanje v skladu z načelom ekonomičnosti postopka (10.člen ZPP/77) nujno. Ker je pritožnik ta isti dokaz (plačilni nalog z dne 11.2.1994) iz previdnosti, kot se je sam izrazil, predložil v pritožbenem postopku kot dovoljen nov dokaz, s katerim želi dokazati resničnost dejstva, da je bilo sporno plačilo opravljeno, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvo sodišče ravnalo v nasprotju z navedenim pravilom ter je ostalo tudi dejansko stanje iz tega razloga nepopolno ugotovljeno. Iz navedenih razlogov je bilo potrebno izpodbijano sodbo razveljaviti ter zadevo vrniti prvemu sodišču v novo odločanje (370/1 člen ZPP/77). Prvo sodišče naj v ponovljenem postopku izvede ponujeni dokaz ter nato vnovič odloči o zahtevku. Odločitev o stroški temelji na določilu 3. odstavka 166.člena ZPP/77.