Jedro

V skladu z določbo prvega odstavka 9. člena ZKP sodišče vabila, odločbe in druga pisanja pošilja v slovanskem jeziku, če je osebi vzeta prostost, pa se ji v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena vroči tudi prevod pisanj v jeziku, ki ga uporablja v postopku. Ustavno sodišče Republike Slovenije je v odločbi Up-599/04-23 z dne 24. 3. 2005 pojasnilo, da je jezik, ki ga obdolženec uporablja v postopku, praviloma materni jezik oziroma jezik naroda, ki mu pripada, ali uradni jezik države, katere državljan je, pri čemer pa v skladu s sodno prakso Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, sprejeto v sklepu I Ips 47234/2018 z dne 5. 3. 2020, ni mogoče vselej domnevati, da oseba razume uradni jezik države, katere državljan je.

V skladu pravno teorijo in ustaljeno sodno prakso zahteve za obnovo kazenskega postopka ni dovoljeno vložiti zoper pravnomočno sodbo o prevzemu izvršitve kazni, izrečene s sodbo tujega sodišča, tudi iz razloga, ker je postopek prevzema izvršitve tuje sodne odločbe posebna oblika pravne pomoči in ne kazenski postopek po 1. členu ZKP.

Izrek

I. Pritožba zagovornika obsojenega A. A. se kot neutemeljena zavrne.

II. Obsojenca se plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka oprosti.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Murski Soboti je z izpodbijanim sklepom na podlagi prvega odstavka 413. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zavrglo zahtevo zagovornika obsojenega A. A. za obnovo kazenskega postopka z dne 12. 2. 2024. 2. Zoper sklep se je pritožil zagovornik obsojenca zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da obnovo postopka dovoli.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 3. točke prvega odstavka 371. člena ZKP zagovornik uveljavlja z navedbami, da je sodišče prve stopnje obsojencu za razliko od temeljnega sklepa III Pom-i 19467/2019 z dne 27. 1. 2020, ki mu je bil vročen v angleškem jeziku, izpodbijani sklep vročilo le v slovenskem jeziku, katerega obsojenec, ki je od ranega otroštva živel v tujini, ne razume, zato je treba šteti, da mu izpodbijani sklep še ni bil vročen.

5. Ni mu mogoče pritrditi. V skladu z določbo prvega odstavka 9. člena ZKP sodišče vabila, odločbe in druga pisanja pošilja v slovanskem jeziku, če je osebi vzeta prostost, pa se ji v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena vroči tudi prevod pisanj v jeziku, ki ga uporablja v postopku. Ustavno sodišče Republike Slovenije je v odločbi Up-599/04-23 z dne 24. 3. 2005 pojasnilo, da je jezik, ki ga obdolženec uporablja v postopku, praviloma materni jezik oziroma jezik naroda, ki mu pripada, ali uradni jezik države, katere državljan je, pri čemer pa v skladu s sodno prakso Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, sprejeto v sklepu I Ips 47234/2018 z dne 5. 3. 2020, ni mogoče vselej domnevati, da oseba razume uradni jezik države, katere državljan je. Ker iz izpiska iz centralnega registra prebivalstva na l. št. 47 izhaja, da je obsojeni A. A. državljan Republike Slovenije, kar nenazadnje izhaja tudi iz njegove prošnje za pomilostitev (l. št. 247), kjer je obsojeni med ostalim izrecno navedel, da razume tudi slovenski jezik, se povzeto pritožbeno zatrjevanje izkaže kot netočno in neutemeljeno. Sodišče prve stopnje namreč obsojencu glede na izpostavljene okoliščine, razvidne iz podatkov spisa, ni bilo dolžno zagotavljati prevajanja. Ob tem pa pritožbeno sodišče zgolj pripominja, da obsojencu v prevodu v angleški jezik pred pravnomočnostjo ni bil vročen niti temeljni sklep III Pom-i 19467/2019 z dne 27. 1. 2020, temveč sta bila za potrebe vročanja v Veliki Britaniji takrat prevedena zgolj spremni dopis in vročilnica (l. št. 136-137).

6. Odločitev, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje, poskuša obsojenčev zagovornik izpodbiti tudi s pritožbenimi poudarki, da se sklep III Pom-i 19467/2019 z dne 27. 1. 2020 opira na neobstoječo sodbo sodišča Bolton Crown Court, št. T20157010 z dne 22. 3. 2016, ki je Okrožno sodišče v Murski Soboti ni pridobilo, zato ni nobene podlage za kazenski pregon obsojenca; da sodišče pred izdajo sklepa III Pom-i 19467/2019 z dne 27. 1. 2020 ni preverilo, ali je treba kazen po sodbi sodišča Bolton Crown Court prilagoditi nacionalnemu pravu Republike Slovenije; da pri izdaji sklepa III Pom-i ni bil izpolnjen temeljni pogoj za prenos izvršitve kazni zapora, saj obsojenec ni nikoli soglašal z izvršitvijo kazni v Republiki Sloveniji; da v času, ko je pristojni organ Velike Britanije zaprosil za transfer, obsojenec v Sloveniji ni imel niti stalnega niti začasnega bivališča; da je bila morebitna sodba Bolton Crown Court št. T20157010 z dne 22. 3. 2016 izrečena v obsojenčevi nenavzočnosti; da se zastavlja vprašanje, ali je obsojenec, ki je bil rojen v Jugoslaviji in je od ranega otroštva živel v Avstraliji, sploh slovenski državljan; da je o izvršitvi kazenske sankcije v zadevi III Pom-i odločal sodnik posameznik, čeprav bi odločitev o transferju moral sprejeti izvenobravnavni senat; da obsojencu v postopku pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti ni bil postavljen zagovornik in da sodišče prve stopnje zaradi navedenih bistvenih kršitev ter nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju v postopku III Pom-i 19467/2019 ne bi smelo črkobralsko odločiti, da zakonski pogoji za obnovo postopka niso izpolnjeni, temveč bi moralo obnovo postopka dovoliti.

7. Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z zaključki sodišča prve stopnje, ki je zahtevo obsojenca za obnovo kazenskega postopka zavrglo, saj se sme v skladu s 406. členom ZKP kazenski postopek, ki je končan s pravnomočnim sklepom ali s pravnomočno sodbo, na zahtevo upravičenca obnoviti samo v primerih in ob pogojih, ki jih določa zakon. Ti pogoji pa ob upoštevanju, da je moč obnoviti samo postopek, ki se je na podlagi razsoje zaključil z obsodilno sodbo in upoštevaje dejstvo, da Okrožno sodišče v Murski Soboti pri izdaji sklepa III Pom-i 19467/2019 z dne 27. 1. 2020 ni ugotavljalo dejanskega stanja in odločalo o krivdi obsojenca, temveč je z navedenim sklepom v okviru postopka priznanja in izvršitve tuje sodne odločbe zgolj odločilo o prenosu izvršitve kazni zapora, ki je bila obsojencu v Veliki Britaniji izrečena s pravnomočno sodbo sodišča Bolton Crown Court, št. T20157010 z dne 22. 3. 2016, v obravnavani zadevi niso izpolnjeni.

8. Poleg navedenega ostaja pritožbeno prezrto, da v skladu pravno teorijo1 in ustaljeno sodno prakso2 zahteve za obnovo kazenskega postopka ni dovoljeno vložiti zoper pravnomočno sodbo o prevzemu izvršitve kazni, izrečene s sodbo tujega sodišča, tudi iz razloga, ker je postopek prevzema izvršitve tuje sodne odločbe posebna oblika pravne pomoči in ne kazenski postopek po 1. členu ZKP. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je namreč v sklepu I Ips 79/2010 z dne 14. 7. 2011 zavzelo stališče, da postopka za prevzem izvršitve tuje sodne odločbe ni mogoče enačiti s kazenskim postopkom v smislu 1. člena ZKP, temveč ga je treba glede na njegovo vsebino šteti kot posebno obliko pravne pomoči. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo zakonito in pravilno, ko je v skladu s prvim odstavkom 413. člena ZKP obsojenčevo zahtevo za obnovo postopka zavrglo.

9. Do izpostavljenih pritožbenih navedb, vsebinsko vezanih na sklep III Pom-i 19467/2019 z dne 27. 1. 2020, se pritožbeno sodišče glede na zgoraj navedeno stališče Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ni podrobneje opredeljevalo. Nobene potrebe namreč ni, da bi se glede na uveljavljeno stališče in sprejeto odločitev opredeljevalo do navedb glede postopka in zahtevanih pogojev za priznanje tuje sodne odločbe, o katerem je že bila sprejeta pravnomočna odločitev. Ob tem pa pritožbeno sodišče zgolj dodaja, da je bil sklep Okrožnega sodišča v Murski Soboti III Pom-i 19467/2019 z dne 27. 1. 2020 obsojenemu A. A. vročen dne 12. 2. 2020 (vročilnica, pripeta k l. št. 135), zato mu pravica do pravnega sredstva, ki je slednji sicer ni izkoristil, ni bila kršena.

10. Po obrazloženem, in ker pritožba tudi v ostalem ne navaja ničesar, kar bi lahko vzbudilo dvom v pravilnost zaključkov sodišča prve stopnje, je pritožbeno sodišče, ki prav tako ni zasledilo kršitev, katere je na podlagi petega odstavka 402. člena ZKP dolžno upoštevati pri uradnem preizkusu, o pritožbi odločilo tako, kot izhaja iz točke I izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

11. Pritožbeno sodišče je obsojenca, upoštevaje njegove premoženjske razmere in v skladu s tretjim odstavkom 10. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) oprostilo plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka (četrti odstavek 95. člena in prvi odstavek 98. člena ZKP). Tretji odstavek 10. člena ZST-1 namreč določa, da je stranka oproščena plačila sodnih taks za postopek, za katerega ji je bila dodeljena redna ali izredna brezplačna pravna pomoč po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč. Ker iz podatkov spisa izhaja, da je bil obdolženec upravičen do brezplačne pravne pomoči po odločbi Okrožnega sodišča v Murski Soboti Bpp 44/2024-3 z dne 15. 2. 2024 (l. št. 278), s katero mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč za vložitev zahteve za obnovo postopka Okrožnega sodišča v Murski Soboti III Pom-i 19467/2019 in za zastopanje v tem postopku pred sodiščem prve in druge stopnje, je pritožbeno sodišče odločilo, kot izhaja iz točke II izreka tega sklepa.

1 K. Merc, Zakon o kazenskem postopku s komentarjem (ZKP), 3. knjiga, Lexpera, GV Založba, Ljubljana 2023, str. 41. 2 Tako Višje sodišče v Ljubljani v sklepu II Kp 8758/2013 z dne 18. 7. 2013.