Jedro

Ker je tožniku v izvršilnem postopku zagotovljeno sodno varstvo pred okrajnim sodiščem, s tem niso izpolnjeni pogoji za vložitev tožbe zaradi varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin pred Upravnim sodiščem Republike Slovenije

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

Z odredbo št. I 88/2008-65 z dne 30. 3. 2010 je Okrajno sodišče v Gornji Radgoni v izvršilni zadevi upnika A.A. sodnemu izvršitelju B.B. odredilo, da opravi neposredna dejanja izvršbe po sklepu o izvršbi Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni I 88/2008 z dne 11. 4. 2008, ne glede na zatrjevane ovire dejanske ali pravne narave, ki jih stranke postopka navajajo. V primeru, da bo treba opraviti izvršilno dejanje v zaklenjenem prostoru, pa je izvršitelj upravičen nasilno odpreti prostor v navzočnosti dveh polnoletnih občanov v skladu z določilom 49. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju.

Tožnik v tožbi navaja, da tožbo vlaga na podlagi 4. člena ZUS-1, ker mu je bila zaradi molka s strani Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni kršena pravica iz 25. člena Ustave RS (pravica do pravnega sredstva) in 22. člena Ustave RS (enako varstvo pravic). V izvršilnem postopku sodišče od njega izterjuje plačilo 2.039,10 EUR sodnih stroškov. Čeprav je takoj po prihodu rubeža vložil zahtevo za zadržanje izvršbe in izločitev avta iz rubežnega postopka, na zahtevo ni dobil nobenega odgovora. Dne 6. 7. 2009 je prejel dopis Okrajnega sodišča Gornja Radgona, v katerem ga seznanjajo, da avtomobil ni pripomoček namenjen invalidu, zato se ga lahko rubi. Na navedeni dopis je dne 8. 7. 2009 osebno vložil pritožbo in zahteval izločitev avtomobila iz postopka rubeža. Na navedeno pritožbo pa ni dobil odgovora, temveč so mu dne 9. 4. 2010 nasilno zarubili avtomobil, in to preden je prejel odredbo I 88/2008-65. Sodišče je odredilo rubež v nasprotju s 25. členom Ustave RS, saj ni prejel nobenega sklepa o zavrnitvi njegove pritožbe, vložene dne 8. 7. 2009 za izločitev avtomobila iz postopka izvršbe. Pričakuje, da bo sodišče o njegovi tožbi odločilo na podlagi 69. člena ZUS-1 tako, da bo razveljavilo odredbo I 88/2008-65 in od Okrajnega sodišča Gornja Radgona zahtevalo vrnitev avtomobila v last tožnika ter povrnitev 2.000,00 EUR materialne škode, ki je bila povzročena z molkom sodišča in kršitvami človekovih pravic do pritožbe.

Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov: Tožnik v tožbi navaja, da tožbo vlaga na podlagi 4. člena ZUS-1, ker so mu bile z odredbo Okrajnega sodišča Gornja Radgona opr. št. I 88/2008-65 z dne 30. 3. 2010 kršene ustavne pravice iz 22. in 25. člena Ustave RS ter zahteva, da sodišče razveljavi navedeno odredbo Okrajnega sodišča Gornja Radgona.

V skladu s prvim odstavkom 4. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/2006, ZUS-1) sodišče v upravnem sporu odloča tudi o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Gre za tako imenovano subsidiarno sodno varstvo, pri katerem lahko stranke v upravnem sporu izpodbijajo tudi druge akte, ki niso upravni akti, oziroma uveljavljajo sodno varstvo, če je bil poseg v človekovo pravico storjen z dejanjem. Pri tem pa je pogoj, da je sodno varstvo v upravnem sporu zagotovljeno le v primeru, če stranki ni zagotovljeno drugo sodno varstvo.

Tožnik v tožbi zatrjuje, da so mu bile kršene ustavne pravice, ker ni prejel nobenega odgovora na njegovo pritožbo, ki jo je vložil zoper dopis Okrajnega sodišča Gornja Radgona z dne 23. 6. 2009, zaradi česar je bil rubež avtomobila po njegovem mnenju opravljen nezakonito. Iz tožbenega predloga pa je razvidno, da tožnik predlaga razveljavitev odredbe opr. št. I 88/2008-65 z dne 30. 3. 2010 Okrajnega sodišča Gornja Radgona.

Iz tožbenih navedb in tožbenega predloga izhaja, da tožnik v tožbi v bistvu izpodbija odredbo Okrajnega sodišča Gornja Radgona, s katero je to odredilo opravo posameznega dejanja v izvršilnem postopku I 88/2008. Pravila po katerih postopa sodišče v postopku prisilne izvršbe in s katerimi je urejena tudi služba izvršitelja, določa Zakon o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/2007 – UPB4, ZIZ). Navedeni zakon ureja tudi postopek zavarovanja dolžnikovih pravic iz 22. in 25. člena Ustave RS. Za odločanje v izvršilnih zadevah pa je po drugem členu ZIZ stvarno pristojno okrajno sodišče. Ker je torej tožniku v izvršilnem postopku zagotovljeno sodno varstvo pred okrajnim sodiščem, s tem niso izpolnjeni pogoji za vložitev tožbe zaradi varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin pred Upravnim sodiščem RS. Takšno stališče je sprejeto tudi v sodni praksi (sodba Vrhovnega sodišča I Upr 3/2007). Zaradi navedenega je sodišče tožbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.