Jedro

Upoštevaje postavljena tožbena zahtevka na ugotovitev nedopustnosti izvršbe in ugotovitev lastninske pravice ter povsem konkretizirane tožbene navedbe, iz katerih je mogoče razbrati vse potrebne okoliščine za določno opredelitev izvršbe in kamina, bi bilo pravilno tožečo stranko pozvati, naj jih doda tudi v besedilo tožbenih zahtevkov.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo tožeče stranke.

Tožeča stranka v pravočasni laični pritožbi graja odločitev prvostopnega sodišča, saj meni, da je navedla vse obvezne sestavine, ki jih mora tožba vsebovati, pri čemer je dovolj konkretizirala pravno varstvo, ki ga želi. Zavzema se za razveljavitev izpodbijanega sklepa in ponovno odločanje.

Pritožba je utemeljena.

Preizkus uradno upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP) je pokazal, da sklep sodišča prve stopnje nima razlogov o odločilnih dejstvih (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), zaradi česar je pritožbeno sodišče sklep že iz tega razloga razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (3. točka 365. člena ZPP).

Sodišče prve stopnje namreč ni obrazložilo, v čem postavljen tožbeni zahtevek ni določen. Navedba procesnih določil in povzetek njihove vsebine, ki je splošnega značaja, ni dovolj, da bi bil dosežen minimalni standard pravil o sestavi in vsebini sodne odločbe. Sodišče prve stopnje bi moralo opredeliti, katere konkretne okoliščine prispevajo k temu, da je tožbeni zahtevek nedoločen, oziroma navesti, kateri podatki za določljivost manjkajo. Izpodbijane sodbe, ki ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, ni mogoče vsebinsko preizkusiti.

Sodišče prve stopnje bo v ponovljenem postopku moralo ponovno pozvati tožnico, da odpravi pomanjkljivosti glede tožbenega zahtevka, pri čemer naj bodo pojasnila napisana toliko konkretno in razumljivo, da jih bo lahko razumela tudi tožnica kot prava nevešča stranka. Pri tem naj se tožečo stranko, ki ne zna uporabljati prava, tudi opozori, da naj si zagotovi pravno pomoč strokovnjaka.

Pritožbeno sodišče opozarja, da je že sklep, s katerim se je naložilo tožeči stranki popraviti tožbo, vseboval s strani laika nerazumljivo in glede na postavljena tožbena zahtevka tudi zmotno napotilo:"... da morajo biti individualno določene stvari, katerih izročitev se zahteva, opredeljene tako, da je nedvoumno možna njihova ločitev od drugih istovrstnih stvari." Iz prvotno postavljenih tožbenih zahtevkov ne izhaja nobena zahteva po izročitvi stvari. Upoštevaje postavljena tožbena zahtevka na ugotovitev nedopustnosti izvršbe in ugotovitev lastninske pravice ter povsem konkretizirane tožbene navedbe, iz katerih je mogoče razbrati vse potrebne okoliščine za določno opredelitev izvršbe in kamina, bi bilo pravilno tožečo stranko pozvati, naj jih doda tudi v besedilo tožbenih zahtevkov. V tej smeri bi jo bilo pravilno opozoriti, da tožbena zahtevka ne vsebujeta dovolj podatkov glede konkretne izvršbe in konkretnega kamina. Pri tem je primerno tudi pojasnilo, da tožbene navedbe ne predstavljajo dela tožbenega zahtevka, ampak le okvir dejstev in dokazov, na podlagi katerega sodišče po izvedenem dokaznem postopku ob uporabi prava odloči o postavljenem tožbenem zahtevku.

Ker tožeča stranka pritožbenih stroškov ni priglasila, je odločitev o njih odpadla (prvi odstavek 163. člena ZPP).