Jedro

V nepravdnih postopkih je posledica, če stranka ne založi predujma za izvedbo dokaza z izvedencem ali cenilcem, domneva, da je predlagatelj predlog umaknil, kar je bistveno hujša posledica, kot če v pravdnem postopku stranka ne založi predujma in se le opusti izvedbo tega dokaza.

Izrek

I. Pritožba proti sklepu N 19/2014 z dne 21. 1. 2015 se zavrne in se sklep potrdi.

II. Pritožbi proti sklepu N 61/2015 z dne 2. 2. 2016 se ugodi in se sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom N 19/2014 z dne 21. 1. 2015 sodnemu izvedencu A. A. s. p. za opravljeno izvedensko delo priznalo nagrado in stroške, skupaj 317,40 EUR ter odločilo, da se plačilo tega zneska izvrši iz sredstev predujma, ki ga je založil predlagatelj. Predlagatelju je naložilo, da je dolžan v roku 30 dni založiti še 1.000,00 EUR predujma za izvedenca gradbene in geodetske stroke, ker se bo sicer štelo, da je predlog umaknil. 2. Predlagatelj v pritožbi proti temu sklepu navaja, da je izvedenec v dveh računih, ki jih je izdal, izdelavo izvedenskega mnenja ovrednotil kar trikrat, čeprav gre za isto stvar. Če je hotel izdelati mnenje, je seveda moral pregledati spis in ugotoviti, za kaj gre; nato je mnenje izdelal in ga predstavil strankam na naroku; po naroku mnenja ni spreminjal, podal je izvedensko mnenje, ki je bilo narejeno že do naroka. Sodišče naj tudi preveri, če so stroški v skladu s tarifo. Sodišče je spregledalo očitno napihovanje stroškov s strani izvedenca. Izvedenec je delo opravil pomanjkljivo, tras, ki so jih predlagali predlagatelj, nasprotni udeleženec in on, ni ovrednotil, poleg tega je spregledal določena stanja oziroma jih napačno interpretiral. Predlaga, naj sodišče izvedencu naloži dopolnitev izvedenskega mnenja, stroškovnik pa obravnava po tem, ko bo izvedenec delo opravil oziroma mnenje dopolnil. Pritožnik navaja, da tudi ni dolžan založiti 1.000,00 EUR predujma in izraža razočaranje, ker vsi udeleženci iščejo pri njem čimveč denarja.

3. Sodišče prve stopnje je s sklepom N 19/2014 z dne 26. 5. 2015 navedeno pritožbo predlagatelja zavrglo kot nedopustno, ker je bila vložena preko telefaksa. Ker predlagatelj predujma ni doplačal, pa je predlog štelo za umaknjen in je pravdni postopek ustavilo. Pritožbeno sodišče je s sklepom II Cp 2564/2015 z dne 21. 10. 2015 ugodilo predlagateljevi pritožbi proti sklepu N 19/2014 z dne 26. 5. 2015 in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

4. Prvostopenjsko sodišče je s sklepom N 61/2015 z dne 2. 2. 2016 nepravdni postopek ustavilo.

5. Predlagatelj se v pritožbi proti temu sklepu sklicuje na bistvene kršitve določb postopka ter napačno uporabo materialnega prava ter predlaga pritožbenemu sodišču, da ga razveljavi. Navaja, da o njegovi pritožbi z dne 11. 2. 2015 še ni bilo meritorno odločeno ter da je sodišče neutemeljeno dne 5. 11. 2015 izdalo sklep, s katerim mu je ponovno naložilo založitev dodatnega predujma v povsem enakem znesku 1.000,00 EUR za izvedenca, kot že enkrat s sklepom z dne 21. 1. 2015. Odločitev o ustavitvi nepravdnega postopka z obrazložitvijo, da je sklep posledica neplačila dodatnega predujma, je pravno zmotna, ker o predlagateljevi pritožbi proti sklepu z dne 21. 1. 2015 o določitvi dodatnega predujma, še ni bilo odločeno, kar predstavlja prepreko za izdajo izpodbijanega sklepa.

6. Sodni izvedenec in cenilec A. A. je odgovoril na pritožbo predlagatelja proti sklepu o odmeri nagrade in stroškov. Navaja, da sta oba poslana stroškovnika sestavljena v skladu s Pravilnikom o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih ter predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sklepa.

7. Pritožba proti sklepu z dne 21. 1. 2015 ni utemeljena, pritožba proti sklepu z dne 2. 2. 2016 je utemeljena.

Glede pritožbe proti sklepu N 19/2014 z dne 21. 1. 2015

8. Odločitev o odmeri nagrade in stroškov sodnemu izvedencu je pravilna in v skladu z določili Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Ur. list RS, št. 88/2010, s kasnejšimi spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju pravilnik). Izvedenec gradbene stroke je v stroškovniku z dne 6. 9. 2014, ki je bil podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa, predlagal nagrado za pisni izvid in mnenje 276,00 EUR ter materialne stroške 41,40 EUR. Pisno izvedensko mnenje je izdelal po nalogu sodišča po opravljenem ogledu na kraju samem, glede na predlagane variante predlagatelja in nasprotnega udeleženca o trasah nujne poti ter na stanje v naravi. Priznani stroški izvedencu so skladni z določili pravilnika, ki v tarifi za vrednotenje izvedenskega oziroma cenilskega dela (51. člen pravilnika) določa, da izvedencu pripada za pisno izdelavo izvedenskega mnenja 276,00 EUR, če gre za zahtevno mnenje ter po tretjem odstavku 45. člena Pravilnika materialni stroški, ki se ovrednotijo največ do višine 15 % odmerjene nagrade. Pritožba nima prav, ko trdi, da naj bi bila izvedencu s pravnomočnim sklepom z dne 15. 9. 2014 že odmerjena celotna nagrada, ki mu pripada oziroma, da mu je bila z obema sklepoma nagrada odmerjena kar trikrat. Po določbah tarife za vrednotenje izvedenskega oziroma cenilskega dela je izvedenec upravičen posebej do nagrade za študij spisa (48. člen) in pridobitev dodatne dokumentacije (49. člen) ter za ogled (50. člen pravilnika) in ustno podajanje izvida in mnenja oziroma cenitve (52. člen), kot tudi za pisni izvid in mnenje oziroma cenitev (51. člen Pravilnika). V višino stroškov izvedencu, ki mu jih je sodišče priznalo s sklepom z dne 15. 9. 2014, pritožbeno sodišče ne more posegati, ker je ta sklep že pravnomočen. Zavrniti pa je treba tudi nadaljnji pritožbeni ugovor, da izvedenec ni upravičen do nagrade, ker da je svoje delo opravil pomanjkljivo in poleg tega napačno, na kar je predlagatelj že opozoril v pripravljalni vlogi. Glede tega je treba predlagatelju pojasniti, da je predmet obravnave v tem postopku le odmera nagrade in stroškov izvedencu, ne pa tudi presoja vsebine izvedenskega mnenja oziroma njegove pravilnosti. Dejstvo, da ima stranka določene pripombe na podano mnenje, je lahko le stvar nadaljnjega dokaznega postopka oziroma preizkušanja izvedenega dokaza (z dopolnitvijo izvedenskega mnenja, z zaslišanjem izvedenca in podobno), ne more pa pomeniti, da izvedenec za svoje mnenje ni upravičen do ustrezne nagrade in povrnitve stroškov.

9. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom pritožniku naložilo založitev še 1.000,00 EUR predujma za izvedenca gradbene in geodetske stroke, ker bo sicer šteti, da je predlog umaknil. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je dodatni predujem potreben zaradi nadaljnjega sodelovanja izvedenca gradbene stroke (ki je mnenje že izdelal, a ga mora še dopolniti) in postavitve izvedenca geodetske stroke. Pritožbeno sodišče je že v sklepu II Cp 2564/2015 pojasnilo predlagatelju, zakaj je potrebno založiti dodatni predujem, ker je doslej založeni predujem že skoraj izčrpan in ker se nakazujejo stroški za ponovni ogled ob prisotnosti že postavljenega izvedenca ter postavitev izvedenca geometra. Pritožnik višini zneska, ki ga je po sklepu sodišča dolžan založiti kot dodatni predujem, ni ugovarjal. Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da je tudi v tem delu odločitev pravilna, pritožba pa neutemeljena.

10. Večinska sodna praksa sklep v nepravdnem postopku, s katerim se udeleženca poziva, da založi predujem za izvedenca, šteje kot sklep procesnega vodstva (14. točka prvega odstavka 270. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku – ZNP).(1) V nepravdnih postopkih je posledica, če stranka ne založi predujma za izvedbo dokaza z izvedencem ali cenilcem, domneva, da je predlagatelj predlog umaknil (prvi odstavek 36. člena ZNP), kar je bistveno hujša posledica, kot če v pravdnem postopku stranka ne založi predujma in se le opusti izvedbo tega dokaza (tretji odstavek 153. člena ZPP). V konkretni zadevi je bil pritožnik pravilno opozorjen na posledice neplačila predujma. Na podlagi prvega odstavka 31. člena ZNP je zoper vsak sklep, izdan na prvi stopnji, pritožba dovoljena, če z zakonom ni drugače določeno. Zato je treba po oceni pritožbenega sodišča, upoštevaje tudi posebnosti te zadeve (pravni pouk in odločitev drugostopenjskega sodišča, ki se je v razlogih razveljavitvenega sklepa osredotočilo zgolj na dopustno obliko pritožbe) predlagatelju dopustiti pritožbo tudi v delu, ki se nanaša na založitev predujma. Pritožbeno sodišče je zato zavrnilo pritožbo in celoti potrdilo zgoraj navedeni sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

11. Glede pritožbe proti sklepu N 61/2015 z dne 2. 2. 2016

12. Pritožba pravilno opozarja, da je prvostopenjsko sodišče s sklepom N 61/2015 z dne 5. 11. 2015 pritožnika nepotrebo ponovno pozvalo na založitev dodatnega predujma za izvedenca in na tej podlagi, ker predujem ni bil založen, izdalo izpodbijani sklep o ustavitvi postopka po 36. členu ZNP. Glede na gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče zato ta sklep moralo razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Ker je sklep o založitvi predujma s to odločbo pravnomočen, bodo šele po poteku danega roka za plačilo morebiti izpolnjeni pogoji za domnevo umika predloga in ustavitev postopka po 36. členu ZNP, v kolikor pritožnik predujma ne bo založil. 13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

Op. št. (1): Npr. sklepi VSL II Cp 1479/2014, I Cp 1644/2010, I Cp 688/2011, drugače sklep VSC Cp 1034/2003.