Jedro

Tako kot ima tožnik pri uveljavljanju nedenarnega tožbenega zahtevka možnost in dolžnost, da z ustrezno oceno vrednosti spora zagotovi pravico do revizije, ima tudi toženec možnost, da v primeru prenizke ocene vrednosti spora ali izostanka ocene vrednosti spora ugovarja ter tako doseže ustrezno oceno. Toženec v tej pravdni zadevi ob razširitvi tožbe v prvem sojenju tudi na premične stvari ni ugovarjal izostanku ocene vrednosti spora za razširjeni del tožbe, ocena vrednost spora v tožbi glede nepremičnin v višini 50.000 SIT pa po uveljavitvi novega ZPP ne zadostuje za dovoljenost revizije.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v novem sojenju ugotovilo, katere nepremičnine spadajo v skupno premoženje pravdnih strank in višino lastninskih deležev na njem, tožencu naložilo, da mora dovoliti geometrsko odmero funkcionalnega zemljišča na določenih parcelah po podatkih skice izmere, ki je sestavni del sodbe, in po opravljeni odmeri in delitvi izstaviti zemljiškoknjižno sposobno listino za vpis tožničinega lastninskega deleža na prisojenih nepremičninah, presežni tožbeni zahtevek glede ene parcele pa je zavrnilo (izrek pod točko I-1 sodbe). Ugotovilo je tudi, katere premičnine (poleg že v prejšnjem postopku pravnomočno prisojenih) predstavljajo skupno premoženje pravdnih strank in višino deležev na njih, presežni tožbeni zahtevek, glede določenih premičnin pa zavrnilo (izrek pod točko I-2 sodbe). Zavrnilo je tožbeni zahtevek za ugotovitev, da spadajo devizna sredstva v višini 5.000 DEM v skupno premoženje in da mora toženec plačati tožnici 2.500 DEM v tolarski vrednosti (izrek pod točko II sodbe). Glede nekaterih premičnih stvari je tožbo zavrglo zaradi utemeljenega ugovora že razsojene stvari.

Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Toženec v pravočasni reviziji proti sodbi sodišča druge stopnje uveljavlja revizijske razloge bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev sodb obeh sodišč in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila vročena tožnici, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 375. člena ZPP).

Revizija ni dovoljena.

Sodišče prve stopnje je sedanjo sodbo izdalo po uveljavitvi novega ZPP. Zato je treba v tej pravdni zadevi uporabiti določbe novega zakona. Uporabiti ga je treba tudi glede vprašanja dovoljenosti revizije, ker tega vprašanja novi zakon za prehodno obdobje ni posebej uredil, kot so to storile nekatere novele prejšnjega ZPP.

Ker se tožbeni zahtevek za ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem ne glasi na denarni zahtevek, je tožnica v skladu z drugim odstavkom 186. člena prejšnjega ZPP že v tožbi ocenila vrednost spora, in sicer na 50.000 SIT. Enako določbo vsebuje tudi drugi odstavek 180. člena sedanjega ZPP. Toženec taki oceni ni ugovarjal. Tožnica je kasneje razširila tožbeni zahtevek še na premične stvari in uveljavljala tudi podrejeni zahtevek. Toženec izostanku ocene vrednosti spora glede razširitve tožbe na premične stvari ni ugovarjal. Sprememba tožbe z uveljavljanjem tudi podrejenega tožbenega zahtevka pa v sedanji fazi ni več pomembna, ker je zaradi odločitev sodišč prve in druge stopnje ter revizijskega sodišča v prvem sojenju tožnica v drugem sojenju ponovno preoblikovala tožbeni zahtevek. To je storila v pripravljalnih spisih z dne 21.10.1999, 08.11.1999 in 06.11.2000. Vsakokrat je ponovila oznako vrednosti spora iz tožbe. Vsebinsko je pri navedenih preoblikovanjih šlo samo za to, da tožnica ni več uveljavljala podrejenega tožbenega zahtevka in da je natančneje opredelila obseg funkcionalnega zemljišča, ne pa za spremembo tožbe v smislu drugega odstavka 184. člena ZPP. Spremembo v navedenih vlogah je predstavljalo le uveljavljanje dajatvenega zahtevka za plačilo 2.500 DEM v tolarski vrednosti, vendar je bil ta del tožbenega zahtevka zavrnjen.

Tako kot ima tožnik pri uveljavljanju nedenarnega tožbenega zahtevka možnost in dolžnost, da z ustrezno oceno vrednosti spora zagotovi pravico do revizije, ima tudi toženec možnost, da v primeru prenizke ocene vrednosti spora ali izostanka ocene vrednosti spora ugovarja ter tako doseže ustrezno oceno. Toženec v tej pravdni zadevi ob razširitvi tožbe v prvem sojenju tudi na premične stvari ni ugovarjal izostanku ocene vrednosti spora za razširjeni del tožbe, ocena vrednost spora v tožbi glede nepremičnin v višini 50.000 SIT pa po uveljavitvi novega ZPP ne zadostuje za dovoljenost revizije. Zakon v drugem odstavku 367. člena kot mejni znesek za dovoljenosti revizije v premoženjskih sporih določa, da mora vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presegati 1,000.000 SIT.

Zato je revizijsko sodišče na podlagi 377. člena ZPP zavrglo toženčevo nedovoljeno revizijo. Izrek revizijske odločbe zajema tudi odločitev o toženčevih priglašenih revizijskih stroških.